Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in Romski informacijski center Anglunipe sta izvedla delavnice o romskem jeziku, identiteti in romski kulturi v letu 2017.

Delavnice so podprli:

Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in njena društva so v letu 2017, v sodelovanju izvedli veliko prostočasnih aktivnosti za mlade in otroke.

Program so podprli:

Dragi naši poslušalci! Zadnjič v letu 2017 se bomo poslušali v živo ob 20.00 uri na radiu ANGLUNIPE. Uživali bomo ob dobri glasbi, željah in čestitkah. Govorili bomo tudi o uspehih Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik, Romskega informacijskega centra-ANGLUNIPE, radia ANGLUNIPE, Zveze romske skupnosti za razvoj Črnomelj in o ostalem. Na voljo bomo tudi na telefonski liniji na številki 064-238/093.

Romalen čavalen zadnjo puto ko okova berš. Ka uživina ki lači muzika, ka kera lafi tar čestitke em želje. Dostupno ka ava ko telefoni 064-238/093.

TUMENGE TUMARO ROMANO RADIO ANGLUNIPE BAXTAREL

May your heart and home be filled 

with all of the joys the festive season brings.

Merry Christmas and a wonderful New Year 2018!

BAHTALO KRECHUNO EM NEVO BERSH 2018

Podpira :

Drage poslušalke, dragi poslušalci! Predzadnjič v letu 2017 bo z vami v četrtek ob 20. uri radio ANGLUNIPE. V tokratni oddaji bomo govorili o glasbi. Z nami bo tudi sodelavec Kemal Sadik, s katerim bova skupaj vodila oddajo. Nekaj besed bomo namenili o posvetu za izobraževanje Romov na območju Bele Krajine, ki ga je 20.12.2017 izvedla Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in pa Zveza za razvoj romske skupnosti Črnomelj.

Dragone romalen! Tumencar palem tumaro romano radio ANGLUNIPE. Ko 20.00 điko 22.00. Mancar ka avel mo sodelavci Kemal Sadik em ka kera lafi tari muzika.

Oddajo podpira:

Drage poslušalke, dragi poslušalci! Tudi ta četrtek ob 20.00 uri bo z vami romski

radio ANGLUNIPE. V tokratni oddaji bomo govorili o obisku okrogle mize na temo človekovih pravic, ki ga je organizirala zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik. Govorili bomo z gospodom, predstavnikom Amnesty-a Slovenije g. Blažem Kovačem in z mnogo drugimi. Seveda pa kot vsak četrtek nebo manjkalo dobre glasbe in zato bo z MULTIKULTI programom poskrbel Kemal Sadik.

Romalen čavalen! Amari romani radio emisija palem ko 20.00 điko 22.00 . Ka kera lafi tar pravice em razno. Pali muzika, te avel tu menge lače em šukar si amencar Kemal Sadik.

Romsko oddajo podpira:

Zveza za razvoj romske skupnosti

Lokve 55

8340 Črnomelj

e-naslov: golobizvonko91@gmail.com

tel. 040/307-460

  VABILO

Črnomelj, 20.12.2017

NA POSVET O VKLJUČEVANJU ROMSKIH OTROK IN MLADINE V IZOBRAŽEVALNI PROCES NA OBMOČJU BELE KRAJINE

Spoštovani,

Zveza za razvoj romske skupnosti v sodelovanju z Zvezo Umbrella vabi na posvet o vključevanju romskih otrok in mladine v izobraževalni proces na območju Bele Krajine, kateri bo   20.12.2017 ob 12 uri

V prostorih ZIK- Črnomelj ulica Otona Župančiča 1 (mala dvorana-pritličje)

Okvirni program

1. Predstavitev aktivnosti ZVEZE ZA RAZVOJ ROMSKE SKUPNOSTI-ZVEZE UMBRELLA

2.Predstavitev ishodiščnih tez

3.Kratke razprave udeležencev

4.Oblikovanje sklepnih ugotovitev

S spoštovanjem

Zveza za razvoj romske skupnosti, predsednik

Zvonko Golobič

Program podpira:

Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik vas ob dnevu človekovih pravic vabi na okroglo mizo z nazivom

Romi in človekove pravice

ki bo  v četrtek, 14. decembra 2017, s pričetkom ob 10.uri v dvorani Hostla Celice na Metelkovi 8 v Ljubljani.

Uvodne besede bo udeležencem namenila Maja Jelenc, predstavnica Zveze Umbrella-Dežnik in Blaž Kovač, predstavnik AmnestyInternational, ki bo tudi vodil okroglo mizo.

Svoja stališča, mnenja ter izkušnje bodo predstavili sledeči gosti:

• Vlasta Nussdorfer, Varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji
• Ludvik Kastelic iz Sektorja uniformirane policije na PU Ljubljana
• Boštjan Vernik Šetinc iz Društva za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije- OVCA

Človekove pravice so pravice vseh ljudi in so zapisane v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, v različnih mednarodnih aktih ter konvencijah in nenazadnje v ustavi neke državne ureditve. Zaradi samega pomena in osnove na katerih gradi pravni red menimo, da je potrebno romsko skupnost aktivno seznanjati s pravicami in temeljnimi svoboščinami.

Svetovni dan človekovih pravic se praznuje 10. decembra, to je tudi dan sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah.ZvezaUmbrella-Dežnik ob tem dogodbu prireja okroglo mizo, saj saj menimo, da je romska skupnost premalo ozaveščana o človekovih pravicah in se zaradi nepoznavanja teh pravic in svoboščin pri romski skupnosti v Republiki Sloveniji na večih področjih le-te krši.

Okrogla miza se bo končala ob 11. uri, nakar bo na voljo tudi nekaj časa za diskusijo.

Vljudno vabljeni!

Program podpira:

V Ljubljani, dne 3.11. 2017je Romski informacijski in znanstveno raziskovalni center Slovenije Anglunipe skupaj z Zvezo romskih skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik,ob podpori Urada za narodnosti Republike Slovenije in Ministrstva za kulturo, organiziral literarnivečer z naslovom »V sožitju«.

Omenjena tradicionalna prireditev vsako leto pridobiva na svoji veljavnosti in prepoznavnosti, saj se zanimanje za sodelovanjena literarnem natečaju povečuje. Letos se je prijavilo 17 avtorjev z vseh koncev Slovenije in eden avtor iz tujine. Skupaj so prispevali 20 različnih avtorskih del, ki so vključevala kratke zgodbice, literarne pripovedi ali pesmi.

Prispela dela so se dotikala različnih tem in pokrivala različna področja

pisanja. Avtorji so pisali o socialni tematiki navadnih ljudi, družinskih zgodbah, izražali so pogled na romsko problematiko, pisali o veselih ali žalostnih temah ter opisovali zgodbe z ljubezenskimi motivi. Skupna tema vseh prispetih del je bila seveda romska tematika, ki je vsebinsko povezovala vsa prispela literarna dela

Na natečaj so se lahko prijavili avtorji z deli napisanimi v romskem ali ne-romskem jeziku pod pogojem, da so dela dotikala romske tematike. Izbrani avtorji so bili pozvani da svoja literarna dela interpretirajo in predstavijo pred obiskovalci literarnega večera. Ker se je literarnega večera od izbranih avtorjev udeležil le gospod Marcel Baranja, ki je zasedel drugo mesto s pesmijo »Vsak človek«, so pri branju nagrajenih avtorskih delih sodelovali tudi mladi aktivisti društva Anglunipe, ki so prisotnim predstavili ostali zmagovalni  literarni deli in sicer literarno pripoved »Le radio« mlade avtorice Ajde Štimec, ki je zasedla prvo mesto, ter tretje uvrščeno pesem z naslovom »Rom« avtorja Gorana Smiljaniča.

Literarni natečaj z naslovom »V sožitju«, je organiziran z namenom združevanja različnih nacionalnih skupnosti v Sloveniji ter predstavitvi romske literature, kulture in romskih običajev.Namen natečaja je tudi možnost, da sepredstavijo še neuveljavljeni ali novi avtorji in izrazijo svoje aktualne poglede na romsko problematiko v našem okolju ali v svetu, skozi svoja lastna avtorska dela.Skozi branje njihovih del se želimo družiti, izobraževati, posamezno predstaviti ter povezovati na kulturnem področju.

Najboljša izmed predstavljenih del so bila tudi nagrajena s simbolično nagrado, saj so zaradi svoje vsebine in močne sporočilnosti izstopala od ostalih. Skupaj smo preživeli romski literarni večer in se družili ob predstavitvi novih avtorjev in njihovih literarnih del. Sodelavci društva Anglunipe so predstavili tudi nekatera romska literarna dela in odgovorjali na vprašanja o romski kulturi, običajih in obiskovalcem predstavili cilje literanega natečaja v prihodnosti. Predstavili so tudi delo in aktivnosti društva Anglunipe skozi celotno koledarsko leto in hkrati prisotne povabili na ostale aktivnosti, ki jih društvo izvaja. Predsednik društva gospod Haris Tahirović je vsem sodelujočim na koncu podelil priznanja in nagrade za najboljša avtorska dela. Literarni večer se je zaključil ob skupnem druženju v prostorih Hostela Celica, kjer so se obiskovalci lahko tudi okrepčili.

Vsi ljubitelji literature, neodkriti pesniki ali pisatelji ter seveda vsi posamezniki, ki jih zanimata romska kultura in običaji vljudno vabljeni zopet naslednje leto ob ponovnem druženju v še večjem številu.

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah, in sicer v Romuniji, na Slovaškem, v Grčiji, Turčiji, na Madžarskem in v Sloveniji. V Evropi jih živi od osem do deset milijonov, v Sloveniji pa po ocenah različnih institucij od 7.000 do 12.000.

V številnih evropskih državah je romski jezik priznan kot manjšinski jezik, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. V nekaterih državah, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa je romščina tudi uradni jezik.

V Ljubljani je v petek 3. novembra, v prostorih Hostla celica potekala okrogla miza ob počastitvi Svetovnega dne romskega jezika, katero je organizirala Zveza Umbrella-Dežnik. Na okrogli mizi so bili prisotni predstavniki, tako domači kot tuji, ki jih povezuje tematika z romskim jezikom in skupnostjo samo. Namen tovrstnih prireditev je, da se romski jezik in romska kultura na splošno predstavi tudi večinskemu narodu.

Udeleženci okrogle mize so bili soglasni in so opozorili na velik pomen dneva romskega jezika za ohranitev kulturne identitete Romov. Pomembnost dneva romskega jezika se po mnenju romskih organizacij kaže tudi v tem, da se v zadnjih letih daje poseben poudarek raziskovanju in zapisu romskega jezika, kar se v preteklosti ni dogajalo.

1. Tahirović je na ta dan tudi izpovedal, da pristojna ministrstva, predvsem ministrstvo za kulturo, namenjajo premalo sredstev, ki jih za projekte v kulturi dobiva romska skupnost.

Gospa Vera Klopčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja je med razpravo pojasnila, da je glavna težava v tem, da romska skupnost sama ne kaže interesa, da bi se otroci učili romskega jezika v šoli, zato so tovrstne promocije zelo pomembne, da se zanimanje poveča, saj se le tako lahko krepi samozavest znotraj romske skupnosti in poveča interes za spoznavanje in ohranjanje kulturne dediščine. Namreč leta 1993 je bila v Svetu Evrope sprejeta resolucija o tem, da Romi prispevajo h kulturni raznovrstnosti Evrope je še dodala gospa Klopčič.

Gost iz tujine, gospod Trajko Petrovski, profesor na fakulteti za etnologijo in folkloristiko v Skopju je prisotnim približal zgodovino o Romih in romskega jezika. Povedal je, da romski jezik izhaja iz sanskrta in ga sestavlja sedem posamičnih jezikov ter številni dialekti, saj so Romi prevzemali besede jezikov narodov, med katerimi so živeli.

Opozoril je, da ne obstajata književna tradicija romskega jezika niti pisana zgodovina, so le teorije o njihovem poreklu.

Romi po vsem svetu praznujejo in za svoja priznavajo le dva svetovna dneva, in sicer 8. april kot svetovni dan Romov, in 5. november, ki je bil leta 2008 razglašen za svetovni dan romskega jezika.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Foto: Marko Cotič Trojer

27. julija se je Zveza Umbrella-Dežnik ob 2. avgustu, mednarodnem dnevu spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi, v mariborski Sinagogi s premierno predstavitvijo dokumentarnega filma »A ti bože preživi« srbsko-romskega avtorja Ljuana Koke iz Beograda, poklonila spominu na žrtve porajmosa, kakor se imenuje nacistični genocid nad Romi in Sinti.

Na večer 2. avgusta 1944 so namreč nacisti ukinili t. i. Zigeunerlager (cigansko taborišče) v taborišču Auschwitz-Birkenau in v eni sami noči, poimenovani Zigeunernacht (ciganska noč), v plinskih celicah kruto pobili več kot 3000 Sintov in Romov. Natančno število žrtev ni znano. Po nekaterih ocenah so nacisti med letoma 1939 in 1945 pobili okoli pol milijona Romov, po nekaterih ocenah celo milijon in pol.

Film,ki govori o trpljenju Romov v koncentracijskem taborišču Jasenovac je bil posnet v začetku 90. let in je prvi s tovrstno tematiko, ki govori o trpljenju Romov v največjem vojnem taborišču na Balkanu, Jasenovcu. Nedavno je bil posodobljen in prilagojen novodobnim medijskim formatom. Original je v srbskem jeziku, za predstavitev pa so predstavniki mariborske Sinagoge pripravili slovenske podnapise.

Slavnostni govornik na spominski slovesnosti je bil direktor Urada RS za narodnosti Stanko Baluh.

Pri Zvezi Umbrella-Dežnik se trudimo, da bi s tovrstnimi zgodovinskimi dogodki trajno ozaveščali širšo javnost o holokavstu in genocidu nad Romi. V slovenski javnosti se je namreč šele v zadnjih nekaj letih začelo načrtno raziskovanje le-tega.

Na ta način javnost ne le ozaveščamo o tej zgodovinski okoliščini, ampak želimo tudi pripomoči k razbijanju stereotipov, ki so v večinski družbi zakoreninjeni proti Romom že več stoletij.

Tekst in foto: Maja Jelenc

Oblikovanje plakata: Marko Cotič Trojer