ROMSKA ODDAJA

Spoštovani poslušalci in poslušalci zopet z vami v vaši romski oddaji Anglunipe,

tokrat bomo govorili o uspešni izvedbi Tabora Mladih, na katerega so se udeležili mlajši in starejši z različnih koncev Slovenije, na kateremu smo imeli različne delavnice, kot so: delavnice krepitve funkcionalne pismenosti- pisanje prošenj za delo, sestavljanje različnih vabil, sestavljanje življenjepisa, delavnice prepoznavanje diskriminacije in neenake obravnave- kdaj prepoznamo diskriminacijo in anticiganizem, kam se lahko obrnemo in sporočimo tovrstno diskriminacijo  ali anticiganizem. Delavnice smo imeli tudi o romskem jeziku in o zgodovinI romov.

Pred češko ambasado je 20.07.2021 ob 11 uri potekal mirni shod v boju proti anticiganizmu in diskriminaciji, kjer so se udeležili kot mladi in stari v podporo ubitega roma z strani policije na češkem.

Nekaj več informacij v naši romski oddaji 22.07.2021 ob 18:00 uri

Oddajo napisala Hana Habič

Dragone ašunevalen palem sijem tumenca ki tumari i amari radijsko emisija Anglunipe,

Maj but ka vakera kataro tabor terne savo sasa kerdo kataro 15.07.2021 đi ko 18.07.2021, odote maj but sas aktivnostija palo pučipe thaj sikavipe, vazdipe lengoro edukacija, ramosaripe,o mangipe pašo buti, palo sastipe thaj korona virus, pinđaripe so si diskriminacije i anticiganizmo, romani čhip, kultura thaj inditeta.

Thaj nesave informacije save ule angli češko ambasada sasa kidime terne kaj upro prostesti savo sas ko šukaripe, vazdimo štrajk palo anticiganizam thaj diskriminacija palo amaro rom savo sas mudardo katari strana i policija andi Češka.

Maj but informacija dragone romalen kaj tumaro programi kataro časo 22.07.2021 ko 18:00 časi

Đi ko ašunipe

I oddaja kergja e Hana Habič

RAZPISUJETA

                                                                                        RAZPISUJETA

                                                                      7. LITERARNI NATEČAJ

»V sožitju«

za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo, pesniško stvaritev ali pravljico

Zaradi epidemije podaljšujemo literarni natečaj na katerem lahko sodelujejo vsi ne glede na starost in etnično pripadnost pod pogojem, da se pesmi ali zgodbe dotikajo sledečih tematik: življenje, sožitje, sreča, mir

Kako sodelovati?

Avtor naj svoje delo označi s šifro in ga priloži v e-mail sporočilu, označenem z zadevo: Za literarni natečaj »V sožitju«. Avtor naj navede tudi svoje kontaktne podatke (ime in priimek, letnico rojstva, naslov bivališča in telefonsko številko oz. kontakt).

Avtor s poslanim delom dovoljuje objavo svojega dela v tiskanih in elektronskih medijih.

Literarna dela so lahko napisana v romskem ali v slovenskem jeziku.

Poslana dela bo pregledal uredniški odbor revije Romano Lil, v katerem bodo objavljena tudi izbrana dela. Za objavljena dela ni predviden honorar.

Natečaj bomo leto zaključil z literarnim večerom na spletnem radiu Anglunipe, kjer bomo tudi razglasili rezultate komisije literarnega natečaja »V sožitju«, 

ki bo 19.11.2020 s pričetkom ob 18h na spletnem radiu

www.anglunipe.si (radio RIC)

kjer bomo zmagovalna dela tudi predstavili.

VABLJENI K SODELOVANJU!

   So fincirajo Ministrstvo za kulturo in svet romske skupnosti RS

   literarnega natečaja »V sožitju«,

V času od 09.08.2020 do 12.08.2020 je Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik v Moravskih toplicah izvedla že 7 izobraževalni tabor mladih. Tabora so se udeležili mladi iz različnih regij Slovenije. Na taboru so potekale delavnice socialno-družbenih veščin in vključevanje v družbo, razgovori in predstavitve o možnih izobraževalnih in poklicnih poteh, delavnice iz področje kulture in romskega jezika. Delavnice so bile v največji mer namenjene oblikovanju karierne poti in iskanju prve zaposlitve.

Na izobraževalnem taboru se bodo predstavili uspešni Romi in drugi na različnih poklicnih področjih, ki je vključeval tudi delavnice iz področja oblikovanja karierne poti, ki si jih marsikateri mladi Romi zaradi pomanjkanja poznavanja poklicev in zaposlitvenih možnosti kot tudi pomanjkanje podpore kariernih centrov ne zna niti zamisliti, ob čemer je kariera dojemana v sodobnem svetu vedno pogosteje kot vseživljenjska pot posameznika, vključno z vseživljenskim učenjem, ki nudi možnosti razvoja kariere pri katerikoli starosti, tudi ob morebitnih  primanjkljajih v izobrazbi, v okviru delavnic je bil prikazan tudi potek in improvizacija zaposlitvenega razgovora. Med drugim so se udeleženci seznanili  tudi z poklici različnih smeri, katere so predstavili uspešni Romi in jim prikazali njihovo pot do uspeha.

Namen programa izobraževalnega tabora je bil opolnomočiti in aktivirati pripadnike in pripadnice romske manjšine, da bodo lažje vstopali na trg dela. V okviru programa smo mlade Rome in Rominje preko aktivnosti  tudi motivirati, da se aktivno vključijo v proces iskanja zaposlitve. Preko aktivnosti smo z delavnicami omogočili tudi krepitev funkcionalne pismenosti, kjer so se pripadniki romske skupnosti naučili samostojnega izpolnjevanja obrazcev, formularjev, pripaviti življenjepis, zaposlitveni in karierni načrt. S krepitvijo tovrstnih aktivnosti pri Zvezi Umbrella-Dežnik želimo prispevati k znižanju stopnje brezposelnosti iskalcev prve zaposlitve pri romski populaciji, ter s tem omogočiti hitrejšo integracijo Romov v delovno okolje, saj si bodo z delom omogočili bolj kvalitetno življenje. Na taboru pa ni manjkalo tudi športnih in prostočasnih aktivnosti.

Pri Zvezi Umbrella-Dežnik dajemo mladim velik pomen zatorej so bili v okviru priprave na izvedbe tabora vključeni kot pomočniki, prostovoljci in promotorji aktivnosti med mladimi.
Poleg tabora, so imeli mladi iz romske skupnosti v Ljubljani  tudi možnost aktivno sodelovati pri prostočasnih aktivnostih v počitniškem času. Temeljni namen prostočasnih  aktivnosti je krepitev vrstniškega, medgeneracijskega in medkulturnega stičišča in nadaljnji razvoj  drugih družbenih podpornih aktivnosti s poudarkom na vseživljenjskemu učenju ter opolnomočenju otrok in mladih Romov ter drugih  etničnih skupin in večinskega naroda za učinkovito delovanje v življenjskih situacijah.

Program podpira Svet romske skupnosti RS.

10.3.2018 je občina Krško v sodelovanju z romskim društvom iz Krškega in z Zvezo romske skupnosti Umbrella-Dežnik, ter z romskim informacijskim centrom Anglunipe organizirala in omogočila romski mladini obisk živalskega vrta, ogleda Ljubljane in Ljubljanskega gradu. Ker so si nekateri lahko prvič ogledali živalski vrt in si ogledali večje mesto so bili zelo presenečeni in navdušeni nad Ljubljano.

Uredila: Ekipa RIC-a 21.3.2018

Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik je v času od junija do decembra 2017 izvedla delavnice na področju računalniške pismenosti na območjih Ljubljane in Bele Krajine.

Delavnice podprl:

V četrtek 14.12.2017 je Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik priredila okroglo mizo na temo “Romi in človekove pravice”. Okroglo mizo je moderiral Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija. Svoja stališča, mnenja ter izkušnje so predstavili sledeči gosti:Vlasta Nussdorfer, Varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji, Ludvik Kastelic iz Sektorja uniformirane policije na PU Ljubljana in  Boštjan Vernik Šetinc iz Društva za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije- OVCA. Pri Zvezi Umbrella-Dežnik smo si za leto 2018 zadali nalogo, da bomo aktivno obveščali in osveščali tako romska društva, aktiviste kot samo romsko populacijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, saj smo mnenja da je romska skupnost premalo osveščena o omenjenih pravicah.

Okroglo mizo je podprl:

Foto: Marko Cotič Trojer

Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in Romski informacijski center Anglunipe sta izvedla delavnice o romskem jeziku, identiteti in romski kulturi v letu 2017.

Delavnice so podprli:

Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in njena društva so v letu 2017, v sodelovanju izvedli veliko prostočasnih aktivnosti za mlade in otroke.

Program so podprli:

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah, in sicer v Romuniji, na Slovaškem, v Grčiji, Turčiji, na Madžarskem in v Sloveniji. V Evropi jih živi od osem do deset milijonov, v Sloveniji pa po ocenah različnih institucij od 7.000 do 12.000.

V številnih evropskih državah je romski jezik priznan kot manjšinski jezik, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. V nekaterih državah, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa je romščina tudi uradni jezik.

V Ljubljani je v petek 3. novembra, v prostorih Hostla celica potekala okrogla miza ob počastitvi Svetovnega dne romskega jezika, katero je organizirala Zveza Umbrella-Dežnik. Na okrogli mizi so bili prisotni predstavniki, tako domači kot tuji, ki jih povezuje tematika z romskim jezikom in skupnostjo samo. Namen tovrstnih prireditev je, da se romski jezik in romska kultura na splošno predstavi tudi večinskemu narodu.

Udeleženci okrogle mize so bili soglasni in so opozorili na velik pomen dneva romskega jezika za ohranitev kulturne identitete Romov. Pomembnost dneva romskega jezika se po mnenju romskih organizacij kaže tudi v tem, da se v zadnjih letih daje poseben poudarek raziskovanju in zapisu romskega jezika, kar se v preteklosti ni dogajalo.

1. Tahirović je na ta dan tudi izpovedal, da pristojna ministrstva, predvsem ministrstvo za kulturo, namenjajo premalo sredstev, ki jih za projekte v kulturi dobiva romska skupnost.

Gospa Vera Klopčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja je med razpravo pojasnila, da je glavna težava v tem, da romska skupnost sama ne kaže interesa, da bi se otroci učili romskega jezika v šoli, zato so tovrstne promocije zelo pomembne, da se zanimanje poveča, saj se le tako lahko krepi samozavest znotraj romske skupnosti in poveča interes za spoznavanje in ohranjanje kulturne dediščine. Namreč leta 1993 je bila v Svetu Evrope sprejeta resolucija o tem, da Romi prispevajo h kulturni raznovrstnosti Evrope je še dodala gospa Klopčič.

Gost iz tujine, gospod Trajko Petrovski, profesor na fakulteti za etnologijo in folkloristiko v Skopju je prisotnim približal zgodovino o Romih in romskega jezika. Povedal je, da romski jezik izhaja iz sanskrta in ga sestavlja sedem posamičnih jezikov ter številni dialekti, saj so Romi prevzemali besede jezikov narodov, med katerimi so živeli.

Opozoril je, da ne obstajata književna tradicija romskega jezika niti pisana zgodovina, so le teorije o njihovem poreklu.

Romi po vsem svetu praznujejo in za svoja priznavajo le dva svetovna dneva, in sicer 8. april kot svetovni dan Romov, in 5. november, ki je bil leta 2008 razglašen za svetovni dan romskega jezika.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Foto: Marko Cotič Trojer

27. julija se je Zveza Umbrella-Dežnik ob 2. avgustu, mednarodnem dnevu spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi, v mariborski Sinagogi s premierno predstavitvijo dokumentarnega filma »A ti bože preživi« srbsko-romskega avtorja Ljuana Koke iz Beograda, poklonila spominu na žrtve porajmosa, kakor se imenuje nacistični genocid nad Romi in Sinti.

Na večer 2. avgusta 1944 so namreč nacisti ukinili t. i. Zigeunerlager (cigansko taborišče) v taborišču Auschwitz-Birkenau in v eni sami noči, poimenovani Zigeunernacht (ciganska noč), v plinskih celicah kruto pobili več kot 3000 Sintov in Romov. Natančno število žrtev ni znano. Po nekaterih ocenah so nacisti med letoma 1939 in 1945 pobili okoli pol milijona Romov, po nekaterih ocenah celo milijon in pol.

Film,ki govori o trpljenju Romov v koncentracijskem taborišču Jasenovac je bil posnet v začetku 90. let in je prvi s tovrstno tematiko, ki govori o trpljenju Romov v največjem vojnem taborišču na Balkanu, Jasenovcu. Nedavno je bil posodobljen in prilagojen novodobnim medijskim formatom. Original je v srbskem jeziku, za predstavitev pa so predstavniki mariborske Sinagoge pripravili slovenske podnapise.

Slavnostni govornik na spominski slovesnosti je bil direktor Urada RS za narodnosti Stanko Baluh.

Pri Zvezi Umbrella-Dežnik se trudimo, da bi s tovrstnimi zgodovinskimi dogodki trajno ozaveščali širšo javnost o holokavstu in genocidu nad Romi. V slovenski javnosti se je namreč šele v zadnjih nekaj letih začelo načrtno raziskovanje le-tega.

Na ta način javnost ne le ozaveščamo o tej zgodovinski okoliščini, ampak želimo tudi pripomoči k razbijanju stereotipov, ki so v večinski družbi zakoreninjeni proti Romom že več stoletij.

Tekst in foto: Maja Jelenc

Oblikovanje plakata: Marko Cotič Trojer