Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in Romski informacijski center Anglunipe sta izvedla delavnice o romskem jeziku, identiteti in romski kulturi v letu 2017.

Delavnice so podprli:

Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in njena društva so v letu 2017, v sodelovanju izvedli veliko prostočasnih aktivnosti za mlade in otroke.

Program so podprli:

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah, in sicer v Romuniji, na Slovaškem, v Grčiji, Turčiji, na Madžarskem in v Sloveniji. V Evropi jih živi od osem do deset milijonov, v Sloveniji pa po ocenah različnih institucij od 7.000 do 12.000.

V številnih evropskih državah je romski jezik priznan kot manjšinski jezik, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. V nekaterih državah, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa je romščina tudi uradni jezik.

V Ljubljani je v petek 3. novembra, v prostorih Hostla celica potekala okrogla miza ob počastitvi Svetovnega dne romskega jezika, katero je organizirala Zveza Umbrella-Dežnik. Na okrogli mizi so bili prisotni predstavniki, tako domači kot tuji, ki jih povezuje tematika z romskim jezikom in skupnostjo samo. Namen tovrstnih prireditev je, da se romski jezik in romska kultura na splošno predstavi tudi večinskemu narodu.

Udeleženci okrogle mize so bili soglasni in so opozorili na velik pomen dneva romskega jezika za ohranitev kulturne identitete Romov. Pomembnost dneva romskega jezika se po mnenju romskih organizacij kaže tudi v tem, da se v zadnjih letih daje poseben poudarek raziskovanju in zapisu romskega jezika, kar se v preteklosti ni dogajalo.

1. Tahirović je na ta dan tudi izpovedal, da pristojna ministrstva, predvsem ministrstvo za kulturo, namenjajo premalo sredstev, ki jih za projekte v kulturi dobiva romska skupnost.

Gospa Vera Klopčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja je med razpravo pojasnila, da je glavna težava v tem, da romska skupnost sama ne kaže interesa, da bi se otroci učili romskega jezika v šoli, zato so tovrstne promocije zelo pomembne, da se zanimanje poveča, saj se le tako lahko krepi samozavest znotraj romske skupnosti in poveča interes za spoznavanje in ohranjanje kulturne dediščine. Namreč leta 1993 je bila v Svetu Evrope sprejeta resolucija o tem, da Romi prispevajo h kulturni raznovrstnosti Evrope je še dodala gospa Klopčič.

Gost iz tujine, gospod Trajko Petrovski, profesor na fakulteti za etnologijo in folkloristiko v Skopju je prisotnim približal zgodovino o Romih in romskega jezika. Povedal je, da romski jezik izhaja iz sanskrta in ga sestavlja sedem posamičnih jezikov ter številni dialekti, saj so Romi prevzemali besede jezikov narodov, med katerimi so živeli.

Opozoril je, da ne obstajata književna tradicija romskega jezika niti pisana zgodovina, so le teorije o njihovem poreklu.

Romi po vsem svetu praznujejo in za svoja priznavajo le dva svetovna dneva, in sicer 8. april kot svetovni dan Romov, in 5. november, ki je bil leta 2008 razglašen za svetovni dan romskega jezika.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Foto: Marko Cotič Trojer

27. julija se je Zveza Umbrella-Dežnik ob 2. avgustu, mednarodnem dnevu spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi, v mariborski Sinagogi s premierno predstavitvijo dokumentarnega filma »A ti bože preživi« srbsko-romskega avtorja Ljuana Koke iz Beograda, poklonila spominu na žrtve porajmosa, kakor se imenuje nacistični genocid nad Romi in Sinti.

Na večer 2. avgusta 1944 so namreč nacisti ukinili t. i. Zigeunerlager (cigansko taborišče) v taborišču Auschwitz-Birkenau in v eni sami noči, poimenovani Zigeunernacht (ciganska noč), v plinskih celicah kruto pobili več kot 3000 Sintov in Romov. Natančno število žrtev ni znano. Po nekaterih ocenah so nacisti med letoma 1939 in 1945 pobili okoli pol milijona Romov, po nekaterih ocenah celo milijon in pol.

Film,ki govori o trpljenju Romov v koncentracijskem taborišču Jasenovac je bil posnet v začetku 90. let in je prvi s tovrstno tematiko, ki govori o trpljenju Romov v največjem vojnem taborišču na Balkanu, Jasenovcu. Nedavno je bil posodobljen in prilagojen novodobnim medijskim formatom. Original je v srbskem jeziku, za predstavitev pa so predstavniki mariborske Sinagoge pripravili slovenske podnapise.

Slavnostni govornik na spominski slovesnosti je bil direktor Urada RS za narodnosti Stanko Baluh.

Pri Zvezi Umbrella-Dežnik se trudimo, da bi s tovrstnimi zgodovinskimi dogodki trajno ozaveščali širšo javnost o holokavstu in genocidu nad Romi. V slovenski javnosti se je namreč šele v zadnjih nekaj letih začelo načrtno raziskovanje le-tega.

Na ta način javnost ne le ozaveščamo o tej zgodovinski okoliščini, ampak želimo tudi pripomoči k razbijanju stereotipov, ki so v večinski družbi zakoreninjeni proti Romom že več stoletij.

Tekst in foto: Maja Jelenc

Oblikovanje plakata: Marko Cotič Trojer

PROGRAM PODPIRA

Zveza Romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik, ki trenutno povezuje 11 romskih društev iz cele Slovenije in združuje okrog 1000 članov, si že od ustanovitve prizadeva za dolgoročno naravnanost programov in trajne rezultate na področju programskih ciljev. Regije, ki se jih preko programa, katerega financira Urad za narodnosti Republike Slovenije, pokrivali v letu 2017, so sledeče: Osrednja Slovenija, Štajerska, Prekmurje, Dolenjska in Bela Krajina. Za potrebe dela v korist romske skupnosti na območju Bele Krajine so pri Zvezi Umbrella-Dežnik sklenili tudi sodelovanje z Zvezo za razvoj romske skupnosti s sedežem v Črnomlju.

Program za letošnje leto je zasnovan iz aktivnosti, ki so usmerjene na področja spodbujanja vključevanja otrok in mladih v lokalnih okoljih v vse ravni izobraževanja, ozaveščanja in spodbujanja romskih staršev, z neposredno podporo romskim otrokom in mladim preko učnih pomoči, z dejavnostmi usmerjanja in informiranja mladih glede možnosti dokončanja šolanja ter s specifičnimi družabnimi in prostočasnimi aktivnostmi v lokalnih okoljih, ki so usmerjene h krepitvi družbeno-socialnih in sporazumevalnih veščin otrok in mladih, za katere je še posebej pomembno tudi medgeneracijsko razumevanje, ki jih podpira pri njihovem uspehu v izobraževalnem sistemu.

Mlade iz romske skupnosti spodbujajo k aktivaciji za približevanju trga dela preko krepitve obče funkcionalne pismenosti, kot tudi specifične računalniške pismenosti, oblikovali so tudi izobraževalni tabor za mlade, preko katerega želijo okrepiti tudi obči know-how Zveze na področju uspešnih Romov v različnih poklicih, pri oblikovanju karierne poti in iskanju prve zaposlitve ter zbiru informacij o možnostih programov Aktivne politike zaposlovanja.

Na slednjem področju se v Ljubljani izvajajo tudi delavnice vseživljenjske karierne orientacije ter terenska in individualna srečanja.

Ker se pri Zvezi zavedajo pojavov diskriminacije in neenake obravnave, izhajajoč tudi iz nepoznavanja romske skupnosti in naše kulture, so pripravili predstavitve romskih praznikov, tradicije, jezika, zgodovine in kulture v lokalnih okoljih za mlade in širšo javnost iz večinskega prebivalstva. V namen bolj dolgoročnih rezultatov želijo do konca leta oblikovati tudi specifično zloženko s predstavitvijo romske skupnosti, ki bi lahko dolgoročno omogočala informiranje in ozaveščanje večinskega prebivalstva ter zaposlenih v javni upravi in pravosodnih organih o romski skupnosti. Z namenom informiranja širše javnosti in javnih institucij ter odprte debate o problemih romske skupnosti s pojavi diskriminacije in neenake obravnave pa bo organizirana tudi okrogla miza v Ljubljani na te tematike, hkrati pa že zagotavljajo zagovorništvo romske skupnosti v različnih regijah.

Preko programa zagotavljajo tudi specifična neformalna izobraževanja za romske aktivistke in aktiviste ter predstavnice in predstavnike romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti, ki dodatno dopolnjujejo že omenjena neformalna izobraževanja, gre za delavnice na področju komuniciranja z uradniki, četrtnimi in lokalnimi skupnostmi in večinskim prebivalstvom ter opolnomočenje za učinkovitejše sodelovanje v svetih lokalnih skupnosti. S projektnimi delavnicami, usmerjenimi k pomoči društvom pri prijavah na razpise na različnih področjih, tako nacionalnih kot evropskih, tako javnih kot privatnih, s ciljem pravno-formalne ureditve in stabilizacije delovanja, pa krepijo samostojnost in hkrati medsebojno sodelovanje romskih društev in zvez.

V okviru programa Zveza Umbrella-Dežnik in njena društva združujejo različne metode izvedbe od skupinskih delavnic, okroglih miz in posvetov, do terenskega dela, individualnih pomoči in svetovanj ter podpore zaposlenih Zveze za potrebe romske skupnosti v Ljubljani. Ljubljana je namreč z vidika specifičnih programov in razpisov za romsko skupnost s strani ministrstev izrazito zapostavljena.

Ciljne skupine, ki se jim pri organizaciji posvečajo zajemajo romske otroke in mladino, romska društva, aktivistke in aktiviste iz vrst romske skupnosti ter prostovoljce, s specifičnimi aktivnostmi pa naslavljajo tudi večinsko prebivalstvo in javne institucije, katerih delovanje v podporo romski skupnosti je izrednega pomena.

Pomembno podporo pri izvedbi celotnega programa pa zagotavljajo redno zaposleni na Zvezi Umbrella – Dežnik, ki so tudi skrbniki kontinuitete in dolgoročnosti usmeritev delovanja.

Članek pripravil: Haris Tahirovič

Ki Slovenija ki Ljubljana 16.10.2017 Romani Umbrella katr I Slovenija vazdela štrajko anglo vlada thaj polamento pali , Diskriminacija em sagrgacija so kerel e vladakre institucije e romenge romalen tumaro apeli si maj but sikaven so nasijem korkori so sijem thaj amen . Nacija.

Haris Tahirović
Prezidento