Spoštovani poslušalci,
kljub diskriminaciji, segregaciji in političnim napadom na romsko skupnost vas vabimo, da prisluhnete romski glasbi in uživate v programu.
Z vami je Radio Anglunipe RIC – vabljeni k poslušanju!
Dragone romalen palem tumenca ko tumaro Radio Anglunipe RIC amari thaj tumari romani muzika oven amenca.
.
Oddajo podpira: Svet romske skupnosti RS
Ohranjanje zgodovinskega spomina skozi oči mladih
V ponedeljek, 15. septembra, ob 17.00 uri, je na prizorišču Centra kulture Španski borci v Ljubljani
Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik slovesno odprla fotografsko razstavo z ganljivim naslovom
"Paluno drom – Zadnja pot". Ta pomembna razstava predstavlja ključni korak v prizadevanjih za
ohranjanje zgodovinskega spomina na tragične usode žrtev nacističnih taborišč med drugo svetovno
vojno, s posebnim poudarkom na sistematično preganjanih in umorjenih Romih.
Avtentičnost in svežina galerije izvirata iz dejstva, da so avtorji fotografij mladi udeleženci projekta.
Pod budnim mentorstvom uveljavljenih mentorjev Marka Cotiča Trojerja ter Harisa Tahirovića in so
mladi ustvarjalci skozi svoje objektiv prenesli globoka čustva in refleksije ob soočanju z mračno
preteklostjo. Razstava bo na ogled vse do 22. septembra 2025, kar daje obiskovalcem dovolj časa, da
se poglobijo v težko, a nujno potrebno tematiko. Dogodka so se udeležili med drugim v.d. direktorica
Urada za narodnosti ga. Polak Gruden Danica, predstavnik Urada za narodnosti gospod Baluh Stanko,
ter kulturni ataše nemške ambasade gospod Louis Mourier, kar dodatno poudarja mednarodni in
medsektorski pomen razstave.
Pomen projekta: Most med generacijami in ozaveščanje
Temeljni namen fotografske razstave "Paluno drom – Zadnja pot" je neprecenljivo ohranjanje
zgodovinskega spomina. V času, ko zgodovina postaja vedno bolj oddaljena, se zavedanje o njenih
najbolj bolečih poglavjih, še posebej med mlajšimi generacijami, žal krha. Projekt se zato osredotoča
na aktivno vključevanje mladih, romskih in neromskih, v proces spoznavanja in razumevanja
holokavsta, zlasti usode Romov. Mladi udeleženci so v okviru projekta opravili izjemno pomembne
obiske krajev spominjanja, vključno z obiskom muzejev in obeležij na lokacijah, kot so Jasenovac
(Uštice), Rižarna in Koncentracijsko taborišče Ljubelj (podružnica Mauthausen). Ta obiska nista bila le
lamentacija nad preteklostjo, temveč priložnost za mlade, da skozi pripovedi in lastno refleksijo
oblikujejo svoje razumevanje tega zgodovinskega obdobja ter ga nato izrazijo skozi fotografske
medije.
Projekt predstavlja pomembno platformo, ki mladim članom romske skupnosti iz Slovenije ter
mladim iz drugih etničnih skupnosti omogoča, da počastijo spomin na žrtve holokavsta na
dostojanstven in poglobljen način. Ključni cilj je dvigniti raven ozaveščenosti tako znotraj romske
skupnosti kot med večinskim prebivalstvom. Usoda Romov med holokavstom je namreč pogosto
pozabljena, prezrta ali celo zavestno ignorirana s strani širše družbe, paradoksalno pa je zavedanje o
tej tragediji pogosto pomanjkljivo tudi znotraj same romske populacije. Projekt želi zapolniti to vrzel
in zagotoviti, da te zgodbe ne bodo izgubljene.
Ohranjanje zgodovine in boj proti diskriminaciji
Z vključevanjem mladih v obisk zgodovinsko pomembnih lokacij, kjer so se odvijali grozoviti dogodki,
in s poslušanjem pričevanj – če že ne živečih prič, pa vsaj zapisov in dokumentacije o usodi njihovih
prednikov in pripadnikov njihove etnične skupnosti – projekt ne le ohranja zgodovinski spomin,
temveč mlade tudi aktivno seznanja z njim. Razstava predstavlja empatičen način za soočanje z
zgodovino neenakopravne in diskriminatorne obravnave romske skupnosti. Ker večina preživelih iz
taborišč ni več med nami, se možnost neposrednega, živega pričevanja hitro zmanjšuje. Zato je delo
mladih, ki te zgodbe pretvarjajo v vizualno umetnost, še toliko bolj dragoceno.
Vizija prihodnosti: Človekove pravice, enakost in mir
Končni in najpomembnejši cilj projekta "Paluno drom-Zadnja pot" je izobraziti mlade Rome in širšo
populacijo o ključnem pomenu spoštovanja človekovih pravic. Hkrati poudarja nujnost aktivnega boja
za večjo enakopravnost in družbeno vključenost, ki sta temeljni garanciji, da se grozodejstva
preteklosti nikoli več ne ponovijo. Projekt stremi k temu, da bi okrepil pripravljenost romske mladine
in mladih iz drugih etničnih skupnosti, da postanejo odločni zagovorniki človekovih pravic. Želimo, da
postanejo glasniki miru v svojih skupnostih, svojih socialnih krogih in širše v splošni populaciji, s tem
pa prispevajo k bolj tolerantni in pravični družbi.
projekt so podprli Ministrstvo za kulturo in Svet romske skupnosti RS
Avtor: Maja Jelenc
Foto: Aleš Habič, Jaka Gasar, Marko Cotić Trojer
Ohranjanje zgodovinskega spomina skozi oči mladih
V ponedeljek, 15. septembra, ob 17.00 uri, je na prizorišču Centra kulture Španski borci v Ljubljani
Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik slovesno odprla fotografsko razstavo z ganljivim naslovom
"Paluno drom – Zadnja pot". Ta pomembna razstava predstavlja ključni korak v prizadevanjih za
ohranjanje zgodovinskega spomina na tragične usode žrtev nacističnih taborišč med drugo svetovno
vojno, s posebnim poudarkom na sistematično preganjanih in umorjenih Romih.
Avtentičnost in svežina galerije izvirata iz dejstva, da so avtorji fotografij mladi udeleženci projekta.
Pod budnim mentorstvom uveljavljenih mentorjev Marka Cotiča Trojerja ter Harisa Tahirovića in so
mladi ustvarjalci skozi svoje objektiv prenesli globoka čustva in refleksije ob soočanju z mračno
preteklostjo. Razstava bo na ogled vse do 22. septembra 2025, kar daje obiskovalcem dovolj časa, da
se poglobijo v težko, a nujno potrebno tematiko. Dogodka so se udeležili med drugim v.d. direktorica
Urada za narodnosti ga. Polak Gruden Danica, predstavnik Urada za narodnosti gospod Baluh Stanko,
ter kulturni ataše nemške ambasade gospod Louis Mourier, kar dodatno poudarja mednarodni in
medsektorski pomen razstave.
Pomen projekta: Most med generacijami in ozaveščanje
Temeljni namen fotografske razstave "Paluno drom – Zadnja pot" je neprecenljivo ohranjanje
zgodovinskega spomina. V času, ko zgodovina postaja vedno bolj oddaljena, se zavedanje o njenih
najbolj bolečih poglavjih, še posebej med mlajšimi generacijami, žal krha. Projekt se zato osredotoča
na aktivno vključevanje mladih, romskih in neromskih, v proces spoznavanja in razumevanja
holokavsta, zlasti usode Romov. Mladi udeleženci so v okviru projekta opravili izjemno pomembne
obiske krajev spominjanja, vključno z obiskom muzejev in obeležij na lokacijah, kot so Jasenovac
(Uštice), Rižarna in Koncentracijsko taborišče Ljubelj (podružnica Mauthausen). Ta obiska nista bila le
lamentacija nad preteklostjo, temveč priložnost za mlade, da skozi pripovedi in lastno refleksijo
oblikujejo svoje razumevanje tega zgodovinskega obdobja ter ga nato izrazijo skozi fotografske
medije.
Projekt predstavlja pomembno platformo, ki mladim članom romske skupnosti iz Slovenije ter
mladim iz drugih etničnih skupnosti omogoča, da počastijo spomin na žrtve holokavsta na
dostojanstven in poglobljen način. Ključni cilj je dvigniti raven ozaveščenosti tako znotraj romske
skupnosti kot med večinskim prebivalstvom. Usoda Romov med holokavstom je namreč pogosto
pozabljena, prezrta ali celo zavestno ignorirana s strani širše družbe, paradoksalno pa je zavedanje o
tej tragediji pogosto pomanjkljivo tudi znotraj same romske populacije. Projekt želi zapolniti to vrzel
in zagotoviti, da te zgodbe ne bodo izgubljene.
Ohranjanje zgodovine in boj proti diskriminaciji
Z vključevanjem mladih v obisk zgodovinsko pomembnih lokacij, kjer so se odvijali grozoviti dogodki,
in s poslušanjem pričevanj – če že ne živečih prič, pa vsaj zapisov in dokumentacije o usodi njihovih
prednikov in pripadnikov njihove etnične skupnosti – projekt ne le ohranja zgodovinski spomin,
temveč mlade tudi aktivno seznanja z njim. Razstava predstavlja empatičen način za soočanje z
zgodovino neenakopravne in diskriminatorne obravnave romske skupnosti. Ker večina preživelih iz
taborišč ni več med nami, se možnost neposrednega, živega pričevanja hitro zmanjšuje. Zato je delo
mladih, ki te zgodbe pretvarjajo v vizualno umetnost, še toliko bolj dragoceno.
Vizija prihodnosti: Človekove pravice, enakost in mir
Končni in najpomembnejši cilj projekta "Paluno drom-Zadnja pot" je izobraziti mlade Rome in širšo
populacijo o ključnem pomenu spoštovanja človekovih pravic. Hkrati poudarja nujnost aktivnega boja
za večjo enakopravnost in družbeno vključenost, ki sta temeljni garanciji, da se grozodejstva
preteklosti nikoli več ne ponovijo. Projekt stremi k temu, da bi okrepil pripravljenost romske mladine
in mladih iz drugih etničnih skupnosti, da postanejo odločni zagovorniki človekovih pravic. Želimo, da
postanejo glasniki miru v svojih skupnostih, svojih socialnih krogih in širše v splošni populaciji, s tem
pa prispevajo k bolj tolerantni in pravični družbi.
projekt so podprli Ministrstvo za kulturo in Svet romske skupnosti RS
Avtor: Maja Jelenc
Foto: Aleš Habič, Jaka Gasar, Marko Cotić Trojer
Vljudno vas vabimo na odprtje fotografske razstave Paluno drom – Zadnja pot,
ki bo potekalo v ponedeljek, 15. septembra 2025 ob 17.00 uri
v Centru kulture Španski borci v Ljubljani.
Fotografska razstava želi ohraniti zgodovinski spomin na usode žrtev nacističnih taborišč med drugo
svetovno vojno – še posebej Romov.
Avtorji fotografij so mladi udeleženci pod mentorstvom Harisa Tahirovića in Marka Cotič Trojerja.
Razstava bo na ogled do 22. septembra 2025.
Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite in skupaj počastimo spomin na žrtve ter predamo opomin
prihodnjim rodovom.
INVITATION TO THE PHOTO EXHIBITION
PALUNO DROM – THE LAST JOURNEY
In memory of the Holocaust
We cordially invite you to the opening of the photo exhibition Paluno drom – The Last Journey,
which will take place on Monday, September 15, 2025, at 5:00 PM
at the Španski borci Cultural Centre in Ljubljana.
The photo exhibition aims to preserve the historical memory of the victims of Nazi concentration
camps during the Second World War – especially the Roma.
The authors of the photographs are young participants under the mentorship of Haris Tahirović and
Marko Cotič Trojer.
The exhibition will be on view until September 22, 2025.
You are warmly invited to join us in honoring the memory of the victims and passing on a reminder to
future generations.
Projekt podpira: Ministrstvo za kulturo RS in Svet romske skupnosti RS
Društvo Anglunipe – RIC je z izjemnim uspehom v svojih prostorih izvedlo serijo delavnic romskega
jezika z naslovom ROMANI ČHIB – ROMSKI JEZIK , ki so predstavljale ne le temeljit vpogled v jezik,
temveč celostno izkušnjo romske kulture in identitete. Prednost teh delavnic, ki jih ločuje od
tradicionalnih tečajev, leži predvsem v inovativnem, celostnem in pionirskem pristopu k učenju
jezika. Ta pristop namreč jezik neločljivo povezuje z bogato zgodovino, živahno kulturo in globoko
identiteto romskega naroda, hkrati pa aktivno spodbuja in promovira medkulturni dialog. S tem
Anglunipe – RIC izrecno izpolnjuje tako temeljne kot prednostne kriterije, zastavljene za podporo
kulturnih projektov na državni ravni, in obljublja pomemben in trajen prispevek k ohranitvi romskega
jezika v Sloveniji ter krepitvi vključenosti Romov v širšo slovensko družbo.
Glavni cilj projekta je bil in ostaja prizadevanje za aktivno ohranitev, vitalen razvoj, poglobljeno
spoznavanje in celovito promocijo romskega jezika in kulture v Sloveniji. Ključni poudarek pri tem je
na krepitvi romske identitete, ki je neločljivo povezana z jezikom, spodbujanju medkulturnega
dialoga, ki ruši stereotipe in gradi mostove razumevanja, ter učinkoviti integraciji Romov v širše
slovensko družbeno in kulturno okolje. Posebna pozornost je bila namenjena jezikovni pismenosti –
ne le govornemu izražanju, temveč tudi razumevanju in pouku pisne besede –, ter aktivnemu
vključevanju vseh generacij, od najmlajših do najstarejših, s ciljem zagotavljanja medgeneracijskega
prenosa znanja in ohranjanja jezika kot živega organizma.
Program delavnic je bil skrbno zasnovan in je zajemal več vrst modulov, ki so udeležence postopoma
vodili skozi različne ravni znanja in razumevanja:
Delavnice o pomenu jezika, pravopisu, predstavitvi različic in pomenu dialektov romskega jezika:
Te uvodne delavnice so udeležencem ponudile dragocen vpogled v tisočletno potovanje romskega
jezika. Predstavljena je bila njegova geneza, od indijskih korenin, skozi selitve in stike z drugimi
kulturami, kar je pustilo neizbrisen pečat v njegovi strukturi in besedišču, vse do današnje bogate, a
raznolike oblike. Udeleženci so spoznali, zakaj je romski jezik ključen element ohranjanja in izražanja
romske identitete, saj je nosilec kolektivnega spomina in unikatnega pogleda na svet. Poglobljeno so
se posvetili tudi izzivom in pomenu romskega pravopisa ter kompleksnosti in lepoti različnih romskih
dialektov, ki odražajo regionalno in zgodovinsko raznolikost. Razpravljali so o izzivih standardizacije in
o tem, kako pomembno je ceniti vsako različico kot del neizmernega jezikovnega bogastva.
Poudarjena je bila nujnost aktivnega ohranjanja in prenašanja jezika na mlajše generacije, da bi
ohranili njegovo vitalnost.
Začetne delavnice romskega jezika: Osnovne fraze in pozdravi: Prvo srečanje začetnih delavnic je
bilo posvečeno tistim temeljem, ki udeležencem omogočajo takojšnjo, čeprav osnovno,
komunikacijo. Udeleženci so se skozi zabavne in interaktivne vaje, kot so igranje vlog v vsakdanjih
situacijah (npr. predstavljanje, spraševanje za ime, izražanje osnovne vljudnosti, pozdravljanje na
tržnici ali v trgovini), naučili, kako pozdraviti, se predstaviti in izraziti osnovne vljudnosti. Posebna
pozornost je bila namenjena avtentičnim izgovorjavam in kulturnemu kontekstu pozdravov, vključno
z gestami in izrazi spoštovanja. Skozi tovrstne praktične izkušnje smo udeležencem uspešno odstranili
strah pred govorjenjem in jih opremili z orodji za prve vsakdanje interakcije, kar jih je motiviralo za
nadaljnje učenje.
Številke, barve in dnevi v tednu: Druga delavnica za začetnike je nadgradila osnovne fraze z
besediščem, ki je nepogrešljivo v vsakdanjem življenju. Udeleženci so se skozi igrive in interaktivne
vaje, kot so igre s kartami, pesmice in vizualne predstavitve, naučili štetja do deset, prepoznavanja in
poimenovanja osnovnih barv ter dni v tednu. To znanje je ključnega pomena za opisovanje okolice,
razumevanje navodil, orientacijo v času in sposobnost načrtovanja, kar jim že v začetni fazi omogoča
širšo in bolj funkcionalno komunikacijo. Čutila se je velika mera navdušenja ob vsakem novem
naučenem izrazu.
Nadaljevalne delavnice romskega jezika: Nadaljevalne delavnice so bile namenjene poglobitvi
znanja in utrjevanju pridobljenih veščin. Program je vključeval:
Hitro ponovitev osnov: Temeljit pregled osnovnih besed, slovničnih struktur in pravil izgovorjave je
zagotovil, da so bili vsi udeleženci trdno seznanjeni z osnovami, kar je bila odlična podlaga za
nadgradnjo.
Vadba skladenj: S poudarkom na tvorjenju kompleksnejših skladenj in skladenjski analizi stavkov so
udeleženci razvijali sposobnost razumevanja in ustvarjanja bolj zapletenih jezikovnih konstrukcij,
vključno s podrednimi stavki in pogojnimi oblikami.
Aktivna komunikacija: Spodbujanje udeležencev k aktivni komunikaciji in pogovoru v romskem jeziku
je potekalo v skupini ali v parih, pri čemer so se dotikali vsakdanjih tem, aktualnih dogodkov in
kulturnih aspektov. Cilj je bil prestopiti iz pasivnega razumevanja v aktivno in tekoče izražanje.
Vaje za vsakodnevno življenje: Interaktivne vaje so simulirale uporabo romskega jezika v avtentičnih
vsakdanjih situacijah, kot so nakupovanje na tržnici, rezervacija mize v restavraciji, pogajanje,
izražanje mnenj, pripovedovanje zgodb in opisovanje dogodkov. To je udeležencem omogočilo, da so
se počutili samozavestnejše in bolj sposobne za uporabo jezika v realnem svetu.
Delavnic se je udeležilo 29 udeležencev, kar je dokaz velikega zanimanja in potrebe po tovrstnih
programih. Še posebej spodbudno je dejstvo, da niso pritegnile le pripadnikov romske skupnosti,
temveč tudi pripadnike večinskega prebivalstva in pripadnike drugih manjšin. Ta raznolika sestava
udeležencev ni le obogatila delavnic z različnimi perspektivami, temveč je tudi konkretno prispevala k
uresničevanju cilja medkulturnega dialoga in razbijanju predsodkov. Vzdušje je bilo izjemno
pozitivno, odprto in spoštljivo, kar je ustvarilo varno okolje za učenje in medsebojno povezovanje.
Projekt "ROMANI ČHIB – ROMSKI JEZIK" s tem jasno kaže, da je jezik živa vez, ki povezuje ljudi,
generacije in kulture, ter da je Anglunipe – RIC katalizator za pomembne družbene spremembe v
smeri večje vključenosti in medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.
Avtor: Maja Jelenc
Foto: RIC Anglunipe
Projekt podpira: Ministrstvo za kulturo RS
