Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič je v četrtek, 8. junija 2023, sprejela predsednika Zveze romske skupnosti Umbrella – Dežnik in predstavnika Romov Slovenije v Svetu Evrope Harisa Tahirovića Jelenca, s katerim sta spregovorila o položaju romske skupnosti v Sloveniji.

Haris Tahirović Jelenc je med drugim v pogovoru izpostavil potrebo po spremembi zakona o romski skupnosti v Sloveniji, saj, kot je dejal, v zakonu ni ustrezno zagotovljena reprezentativnost celotne romske skupnosti v Svetu romske skupnosti Republike Slovenije. Rome se po njegovih besedah namreč ločuje na avtohtone in neavtohtone Rome, in vsi, glede na zakon, tako niso vključeni v reševanje romske problematike.

Predsednica Državnega zbora je Harisu Tahiroviću Jelencu prisluhnila in dejala, da bo v skladu s svojimi pristojnostmi o izkazani problematiki seznanila pristojne, ki se s to tematiko ukvarjajo.

Praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in
predstavlja tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po
svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, kjer živijo in
bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V
romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je
vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro
zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti
v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.
Čeprav se praznovanja praznika Erdelezi razlikujejo od države do države, obstajajo nekatere skupne
tradicije, ki segajo v stare čase. Pohodništvo v divjini, organiziranje festivalov in razvedril, priprava
posebne hrane – zlasti riževih jedi, značilnih za regije -, uživanje jagnjetine, pozornost na obleko,
obiskovanje sorodnikov in obdarovanje, prižiganje ognja in trikratni skok čez njega, dajanje miloščine,
obiskovanje svetišč, molitev, žrtvovanje živali – v našem primeru jagnje, valjanje na travi in izrekanje
želja za zdravje, srečo in blaginjo so med temi starimi in običajnimi tradicijami, je mogoče videti v
skoraj vseh regijah.
Ta praznik praznujejo vsi Romi, ne glede na to, ali so pravoslavni ali katoliški kristjani ali pripadniki
islamske vere. Za Rome kot »potujočo državo«, kot jih pogosto imenujejo pripadniki drugih narodov,
je konec poti, ko prideta sneg in zima, spomladi, ko pride toplejše vreme, pa se "kolo spet zažene". Ta
starodavni in najpomembnejši romski praznik Erdelezi je s prihodom Romov na Balkan konec 14. in v
začetku 15. stoletja našel svoje mesto in preživel v simbiozi z krščanskim praznikom Jurjevo. Erdelezi
se je leta 2016 tudi uvrstil na Unescov seznam Nesnovne kulturne dediščine.
Zveza Umbrella-Dežnik in partnerska organizacija RIC Anglunipe so 6. maja v romskem naselju v
Štepanji vasi uprizorili obeleževanje s kulturnim programom in predstavitvijo praznično obrednih
opravil praznika Erdelezi. Pri projektu so sodelovala romsko društva iz Ljubljane, ki so vključena v
Zvezo Umbrella-Dežnik. Obeležja praznika Erdelezi v romskem naselju se je udeležilo okoli 40 ljudi,
pripadnikov večinskega prebivalstva in drugih etničnih skupin, prevladovali pa so pripadniki romske
skupnosti. Obeleževanje tovrstnih praznikov je pomembno za romsko skupnost hkrati pa se s takšnimi
kulturnimi dogodki borimo tudi proti diskriminaciji in izključevanju ter morebitnemu večjemu
razumevanju romske skupnosti.
S projektom oz. predstavitvijo smo predstavili izvorne korenine romske skupnosti in njen pomen za
sodobno kulturo preko tradicionalnega romskega praznika, spodbujali k ohranjanju sestavin kulturne
dediščine romske skupnosti s poudarkom na zavedanju izvornih korenin in kulturne identitete,
spodbujali raziskovanje kulturne dediščine in spodbujali aktivno sodelovanje pripadnikov starejših
generacij z mlajšimi generacijami iz vrst romske skupnosti (prenos kulturnih izročil, običajev, folklore
ter specifične nošnje in romske kulinarike). Projekt je omogočil mlajši populaciji, da spozna in
prisluhne kako je praznik potekal v obdobju njihovih babic in dedkov. Temeljni namen obeleževanja
praznika Erdelezi je nadaljnje ohranjanje in osveščanje pripadnikov romske skupnosti s svojo
tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, ki pomembno opredeljuje družbeno-zgodovinsko,
etnično-kulturno identiteto Romov. Ohranjanje tradicije tovrstnih praznikov so pomembni za krepitev
kulturne identitete in samozavesti pripadnikov romske skupnosti, saj je poudarek na mladih, ki bodo
praznične običaje ohranjali in jih prenašali na svoje otroke.
Obeleževanje tega praznika, ki pomeni konec zime in prebujanje pomladi in kot skupno tradicijo
značilna za številne narode (vzhodnega Sredozemlja oz. Bližnjega vzhoda , Balkana in širše), vsebuje
različna značilna opravila (čaščenje poganskega oz. predkrščanskega božanstva pomladi in plodnosti),
tako v času pred dnevom praznika kot v času praznika. V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne
jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega

mleka in ne jedo ovčjega mesa, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi. V pozdrav pomladi se na
praznični dan s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasi domove, pletejo se venci iz rastlinja in vejicami
mlade vrbe, ki se jih meče na strehe domov. Prinese se izvirska voda, v katero se potopijo jajca, cvetje
in vejice mlade vrbe, ki jih uporabljajo za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj verujejo, da se s
tem odstranijo negativnosti, ki so se dogodile v preteklem letu. Ponekod z vodo čistijo tudi zidove hiš.
Po kopanju in umivanju se Romi posebej svečano oblečejo v tradicionalne noše oz. oblačila, nadenejo
nakit, izvaja romska glasba (poje ob violini, tolkalih in harmoniki) in pleše romska kola pozno v noč.
Na ta dan se je meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in
družinske člane, ker prinaša v hišo življenje in radost.

Članek pripravil
Aleš Habič

Sodelovanje med Slovenijo in Severno Makedonijo 12.4.2023

Predsednik i Zvezo romske skupnosti Umbrella – Dežnik ERO se je v Ljubljani srečal s Fatmo Bajram Azemovsko,Presednico romskeorganizacije Sumnal dobtnico evropske nagrade za programe s katero sta govorila o prihodnjem sodelovanju med organizacijami za potrebe Romov v Evropi in na Balkanu.

Drage poslušalke in dragi poslušalci, 27, aprila ob 18:00 uri
v tokratni oddaji vam bomo predstavili nekaj utrinkov in prispevko s proslav ob Svetovnemu
dnevu Romov, ki so jih pripravila različna romska društva po Sloveniji.
Kot vsa leta do sedaj, se je tudi novo izvoljena predsednica države spomnila na romsko
skupnost in povabila predstavnike različnih romskih organizacij v vladno palačo, kjer so
spregovorili o trenutni situaciji romske skupnosti in o možnostih izboljšanja položaja le-te.
V oddaji boste izvedeli tudi za prihajajoče kulturne in politične dogodke.
Zagotovo pa ne bo manjkalo dobre romske glasbe.
Vabljeni k poslušanju.

Dragone romalen thaj ašunovalen palem tumenca ko amaro rdio,  27b, aprilo kataro 18:00 časo

ki prokgrama nesavo ašunipe katar romano, Lumako romengoro diveki Slovenija sar pobut berša,

thaj  uzi amari romani muzika oven amnca tumaro romano rdijo, Anglunipe RIC.

Oddajo podpirata, Svet romske skupnosti  RS in Minstrstvo za kulturo RS

Hana Habić

Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, tel.:02 5308 100, Email: romani.union@siol.net

Datum: 15.03.2023

VSEM VABLJENIM

Spoštovani,

8. april je praznik Romov – mednarodni dan Romov.

Predstavniki Romov iz štirinajstih držav so se udeležili prvega kongresa Romov, ki je bil v Londonu od 6. do 8. aprila leta 1971. Na kongresu so se odprla mnoga pomembna vprašanja. O romskem jeziku, zgodovini, političnem aktivizmu, genocidu nad Romi in življenju Romov, o njihovem siromaštvu in položaju v družbi. Zbudil se je romski aktivizem. Določila se je himna Dželem dželem, romska zastava in imenovanje Romov (Rom-človek, Romi-Ljudje).

Letošnja prireditev bo namenjena 8. aprilu, mednarodnemu dnevu Romov in 20. obletnici delovanja romskega Informativnega centra in Radia Romic, katera delujeta v okviru Zveze Romov Slovenije.

Prosimo vas, da nam vašo udeležbo potrdite najkasneje do ponedeljka 27.marca 2023 na elektronska naslova romani.union@siol.net , jozekhorvat.muc@gmail.com

Vljudno vabljeni.

mag.Jožek Horvat Muc

predsednik Zveze Romov Slovenije

RIC Anglunipe

• z iskanjem skupnih oblik pomoči in rešitev romske problematike v Mestni občini Maribor,
• s srečevanjem Rominj znotraj sistema zdravstvenega varstva,
• s pomenom referenčne ambulante za zdravje Romov,
• predstavljene nam bodo vsebine Centra za krepitev zdravja pri delu z Romi in njihov odziv, drugi Zdravstveno vzgojni programi in odzivi Romov.
• Predstavljena bo tudi zanimiva vsebina izzivov življenja z neozdravljivo boleznijo pri srečevanju z Romi, ter aktivnosti Društva Kralji ulice ter Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

Posvet se prične ob 9:20 in konča s kosilom ob 13:30.

V nadaljevanju, ob 14:50, imajo udeleženci posveta enkratno priložnost obiska ene od treh ustanov, ki pomagajo Romom oz. izključenim osebam.

Te ustanove so:

1. Pro bono Ambulanta z zavetiščem Maribor
2. Dnevni center Kraljev Ulice, Maribor
3. Romsko društvo Romano Pralipe, socialno podjetje

Posvet je namenjen VSEM, ki jih tovrstna problematika zanima, so z njo povezani ali želijo pomagati pri njenem reševanju.

Naslov posveta: UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor.

Udeležba na posvetu je brezplačna, jo je pa potrebno nemudoma sporočiti na el. naslov: romani.union@siol.net.

V kolikor se želite udeležiti ogleda katere od predlaganih institucij v popoldanskem času, je potrebno to napisati ob prijavi. Prosimo za deljenje vabila in informacije o dogodku.

S spoštovanjem!

RIC Anglunipe

VABLJEN:  7. apr. 20:00

UVOD
Namen projekta je ohranitev zgodovinskega spomina na usode žrtev nacističnih
koncentracijskih taborišč med II. svetovno vojno, še posebej Romov. Spomin na preganjanje
Romov je kolektivna dolžnost, ki »nas spominja na potrebo po spopadanju z njihovo vztrajno
diskriminacijo. Ker je zavedanje o danes že bolj oddaljeni zgodovini še posebej šibko med
mlajšimi je dan poudarek na poteh na kraje spominjanja mladih udeležencev, ki so poleg
obiska muzejskih in drugih obeležij na krajih spominjanja oblikovali tudi svoje videnje tega
zgodovinskega obdobja preko priprave gradiva za fotografske razstave.
Preko razstave želimo mladim Romov iz Slovenije in mladih iz drugih etničnih skupnosti
omogočiti počastitev spomina na žrtve holokavsta. Namen razstave je ozaveščanje Romov
in večinskega prebivalstva o usodi Romov v času holokavsta, saj so te žrtve v veliki meri
pozabljene ali celo ignorirane s strani večinskega prebivalstva, malo pa je zavedanja o teh
žrtvah tudi med romsko populacijo. Z vključitvijo mladih v obiske različnih krajev spominjanja
bomo pomagali, da se ohrani ta zgodovinski spomin, ter da se seznanijo in ozavestijo z
zgodovino neenakopravne in diskriminatorne obravnave romske skupnosti, tudi obiskovalci
razstav.
Po končani vojni leta 1945 je bil genocid nad Romi potisnjen v pozabo. V ospredju so bila
predvsem vprašanja o judovskem holokavstu in njegovih posledicah, medtem ko genocid
nad Romi in Sinti v javnem diskurzu sploh ni bil priznan. Dalj časa se o njem niti ni govorilo in
celo povojni nemški uradniki so »romsko vprašanje« pripeljali do sklepa, da so nacisti le
sledili zakonom, ki so bili v veljavi še pred vojno in uzakonjeni z namenom sankcioniranja
kriminalcev in lopovov. Trajalo je precej let, da so se romske organizacije javno oglasile in je
romski genocid postal del zgodovine okupirane Evrope med drugo svetovno vojno.
Po neuradnih ocenah so nacisti med leti 1939 in 1945 usmrtili okoli pol milijona Romov,
nekateri menijo, da celo milijon in pol. Romi so bili tako kot etnična skupina za Judi druga
največja žrtev nacističnega režima. Nacisti so si zadali, da bodo v okviru svoje »končne
rešitve ciganskega vprašanja« Rome uničili v celoti. K temu je sodila tudi njihova načrtna
sterilizacija. Zelo znani so tudi množični poboji Romov z območja nekdanje Jugoslavije. Že v
začetku novembra 1941 so blizu Beograda postrelili več tisoč srbskih Romov (skupaj z Judi).
Leta 1942 so se začele množične deportacije Romov v koncentracijsko taborišče Jasenovac,
ki ga je ustanovila kvizlinška hrvaška država NDH. Število pobitih Romov v Jasenovcu se
giblje med 80 in 100.000. V koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau naj bi umrlo
21.000 Romov, ki so jih tja pripeljali iz 14 evropskih držav. Poleg tega so se usmrtitve Romov
dogajale še v drugih taboriščih.
Luščilnica riža – Rižarna – Koncentracijsko taborišče Rižarna je bilo ustanovljeno takoj po
kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. Sprva je služilo kot vojaško oz. policijsko taborišče
(Polizeilager), že od konca istega leta pa kot uničevalno taborišče (Vernichtungslager).
Rižarna je bilo edino nacistično taborišče s krematorijem na tleh današnje Italije. Rižarna je
velika stavba v kateri so najprej luščili riž, leta 1943 pa so jo nacisti spremenili v
koncentracijsko taborišče. Leta 1944 so v notranjosti zgradili krematorijsko peč, v kateri so
sežgali okrog 4000 do 5000 ljudi. Žrtve so pobijali na različne načine. Sprva je bil glavni
način s prirejenim tovornjakom, ki je imel izpuh speljan v zadnji del poln žrtev, kasneje pa v
improvizirani plinski celici v garaži ob krematoriju. Zmogljivost peči je bila 50 do 70 trupel
dnevno. Žrtve so bili po večini Slovenci, nato Hrvati, italijanski protifašisti in Romi in Judje. Za
hitrejše iztrebljanje so ljudi tudi obešali. Rižarna je bila tudi zbirno središče za nacistična
uničevalna koncentracijska taborišča, skozi katero je šlo okrog 20.000 oseb. Rižarno je vodil
Odilo Globočnik, ki je ena izmed najodgovornejših oseb za pomor milijonov ljudi v holokavstu

in vrhovni rabelj Rižarne v Trstu vse do konca 2. svetovne vojne. Globočnik se je pozneje
zelo prizadevno vključil v "dokončno rešitev judovskega vprašanja", predvsem na Poljskem.
Koncentracijsko taborišče Ljubelj je bilo zgrajeno leta 1943 na obeh straneh ljubeljskega
prelaza kot pomožno taborišče koncentracijskega taborišča Mauthausen. Do konca vojne je
moralo približno 1800 jetnikov skopati predor skozi Karavanke. Pri tem je okoli 40 ljudi umrlo
zaradi trdega dela ali pa so jih usmrtili. Največji del jetnikov, okoli 800, so bili Francozi
približno 450 Poljakov, 188 Rusov in 144 Jugoslovanov. Okoli 70 Nemcev in Avstrijcev so
bili, večinoma, obsojeni lopovi in roparji. Ostali jetniki so prišli iz Češke, Norveške,
Luksemburga, Grčije, Belgije in Nizozemske. Komandant taborišča je bil Julius Ludolf,
katerega je avgusta 1943 nadomestil Jakob Winkler. Zdravnik taborišča Sigbert Ramsauer je
bil odgovoren za določitev jetnikov, ki so šli nazaj v Mauthausen. Usmrtil je okoli 30 ljudi z
injekcijo bencina v srce, ker je menil, da ne bi preživeli transporta v Mauthausen. Ta
postopek je imenoval »lepa smrt«. Jetnike pa je tudi zlorabljal za svoje poskuse. po odločitvi
britanskega vojaškega sodišča je bil Jakob Winkler usmrčen na vislicah. Sigbert Ramsauer
je bil leta 1956 pomiloščen.
Na območju današnje Slovenije so med drugo svetovno vojno Rome in Sinte v
koncentracijska taborišča pošiljale italijanske okupacijske oblasti in nemški okupator.
Madžarski okupator je Rome med drugim pošiljal na prisilno delo. Pomore nad Romi so
izvajali tudi partizani.
Z razstavo mladi in mentorji predstavljamo različna zbrana gradiva iz krajev spominjanja ter
širši zgodovinski okvir iz časa holokavsta.

RAZPISUJETA

10. LITERARNI NATEČAJ

»V sožitju«

za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo, pesniško stvaritev ali pravljico

Na natečaju lahko sodelujejo vsi ne glede na starost in etnično pripadnost pod pogojem, da se pesmi ali zgodbe dotikajo sledečih tematik: življenje, sožitje, sreča, mir

Kako sodelovati?

Avtor naj svoje delo označi s šifro in ga priloži v e-mail sporočilu, označenem z zadevo: Za literarni natečaj »V sožitju«. Avtor naj navede tudi svoje kontaktne podatke (ime in priimek, letnico rojstva, naslov bivališča in telefonsko številko oz. kontakt).

Avtor s poslanim delom dovoljuje objavo svojega dela v tiskanih in elektronskih medijih.

Literarna dela so lahko napisana v romskem ali v slovenskem jeziku.

Poslana dela bo pregledal uredniški odbor revije Romano Lil, v katerem bodo objavljena tudi izbrana dela. Za objavljena dela ni predviden honorar.

Posamezni avtor nam lahko pošlje največ 2 literarni deli do vključno 03.11.2022 na naslov drustvo.anglunipe@gmail.com v Word formatu.

Natečaj se bo zaključil z literarnim večerom in razglasitvijo rezultatov komisije ter podelitvijo simboličnih nagrad najboljšim trem izbranim natečaja »V sožitju«, 

ki bo 05.11.2022 s pričetkom ob 18h v Kulturnem centru Španski borci

(Zaloška cesta 61 v Ljubljani), kjer se boste udeleženci natečaja lahko s svojimi avtorskimi deli tudi predstavili.

VABLJENI K SODELOVANJU!

Zveza Umbrella-Dežnik in partnerska organizacija RIC Anglunipe so 6. maja v romskem naselju v Štepanji vasi uprizorili obeleževanje s kulturnim programom in predstavitvijo praznično obrednih opravil praznika Erdelezi. Pri projektu so sodelovala romsko društva iz Ljubljane, ki so vključena v Zvezo Umbrella-Dežnik. Obeležja praznika Erdelezi v romskem naselju se je udeležilo okoli 50 ljudi,
pripadnikov večinskega prebivalstva in drugih etničnih skupin, prevladovali pa so pripadniki romske
skupnosti. Obeleževanje tovrstnih praznikov je pomembno za romsko skupnost hkrati pa se s takšnimi
kulturnimi dogodki borimo tudi proti diskriminaciji in izključevanju ter morebitnemu večjemu
razumevanju romske skupnosti.

S projektom oz. predstavitvijo smo predstavili izvorne korenine romske skupnosti in njen pomen za sodobno kulturo preko tradicionalnega romskega praznika, spodbujali k ohranjanju sestavin kulturne dediščine romske skupnosti s poudarkom na zavedanju izvornih korenin in kulturne identitete, spodbujali raziskovanje kulturne dediščine in spodbujali aktivno sodelovanje pripadnikov starejših generacij z mlajšimi generacijami iz vrst romske skupnosti (prenos kulturnih izročil, običajev, folklore ter specifične nošnje in romske kulinarike). Projekt je omogočil mlajši populaciji, da spozna in prisluhne kako je praznik potekal v obdobju njihovih babic in dedkov. Temeljni namen obeleževanja praznika Erdelezi je nadaljnje ohranjanje in osveščanje pripadnikov romske skupnosti s svojo tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, ki pomembno opredeljuje družbeno-zgodovinsko, etnično-kulturno identiteto Romov. Ohranjanje tradicije tovrstnih praznikov so pomembni za krepitev kulturne identitete in samozavesti pripadnikov romske skupnosti, saj je poudarek na mladih, ki bodo praznične običaje ohranjali in jih prenašali na svoje otroke.

Obeleževanje tega praznika, ki pomeni konec zime in prebujanje pomladi in kot skupno tradicijo značilna za številne narode (vzhodnega Sredozemlja oz. Bližnjega vzhoda , Balkana in širše), vsebuje različna značilna opravila (čaščenje poganskega oz. predkrščanskega božanstva pomladi in plodnosti), tako v času pred dnevom praznika kot v času praznika. V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega mleka in ne jedo ovčjega mesa, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi. V pozdrav pomladi se na praznični dan s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasi domove, pletejo se venci iz rastlinja in vejicami mlade vrbe, ki se jih meče na strehe domov. Prinese se izvirska voda, v katero se potopijo jajca, cvetje in vejice mlade vrbe, ki jih uporabljajo za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj verujejo, da se s tem odstranijo negativnosti, ki so se dogodile v preteklem letu. Ponekod z vodo čistijo tudi zidove hiš. Po kopanju in umivanju se Romi posebej svečano oblečejo v tradicionalne noše oz. oblačila, nadenejo nakit, izvaja romska glasba (poje ob violini, tolkalih in harmoniki) in pleše romska kola pozno v noč. Na ta dan se je meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in družinske člane, ker prinaša v hišo življenje in radost.

Ta praznik praznujejo vsi Romi, ne glede na to, ali so pravoslavni ali katoliški kristjani ali pripadniki islamske vere. Za Rome kot »potujočo državo«, kot jih pogosto imenujejo pripadniki drugih narodov, je konec poti, ko prideta sneg in zima, spomladi, ko pride toplejše vreme, pa se “kolo spet zažene”. Ta starodavni in najpomembnejši romski praznik Erdelezi je s prihodom Romov na Balkan konec 14. in v začetku 15. stoletja našel svoje mesto in preživel v simbiozi z krščanskim praznikom Jurjevo.

Z zgodovinskega, družbenega in kulturnega vidika so Romi po svojem izvoru nomadski narod notranje strukturiran po plemenih, katerih pripadniki so bili vešči raznovrstnih obrtnih in drugih opravil. Celo leto so potovali in delali ter si tako pridobivali premoženje in plačilo. Spali so pod vedrim nebom, v naravi poleg vodotoka, kar simbolizira romska zastava, zgornja polovica modra, ki predstavlja nebo in mir, spodnja zelena polovica pot in svobodo gibanja, rdeči krog v sredini pa izjemno naporno oz. mučno romsko zgodovino. V jeseni prekinili svoja potovanja in zimo preživeli na enem mestu, z obeleževanjem tega praznika pa je pomenilo premik svojega tabora (»čerge« – mali šotor) in ponovni odhod na negotovo pot pridobivanja premoženja in plačila.

Praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja  po celem svetu, kjer živijo in bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.

V samo pripravo in izvedbo je bilo vključenih več subjektov, tako iz vrst romske skupnosti in večinskega prebivalstva, kot tudi pripadnikov drugih etničnih skupin. Prisotnih je bilo okoli 50 udeležencev, ki jih je zanimalo praznovanje in so si z veseljem ogledali dogodek. Projekt je bil podprt s strani Ministrstva za kulturo za leto 2022.

Članek pripravila:

Hana Habič