Anatomija sovraštva in klic k odgovornosti – Globinski pogled na izzive romske skupnosti v Sloveniji

V četrtek, 17. julija 2025, ob 18.00 uri, vas ekipa RIC Anglunipe vabi k poslušanju izjemno pomembne in aktualne oddaje “Romano Anglunipe”, ki bo tokrat osvetlila eno najhermetičnejših tem sodobne slovenske družbe: naraščajočo napetost med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo. Oddaja ne bo le poročala o dogodkih, temveč se bo poglobila v njihove vzroke, posledice in širše družbene implikacije.

Osrednji del tokratne oddaje bo posvečen analizi neljubih kaznivih dejanj, ki so se v zadnjem času dogajala po Sloveniji in v katere naj bi bili po nekaterih navedbah vpleteni posamezniki iz romske skupnosti. Pomembno je poudariti, da bo oddaja skušala ločiti individualno odgovornost od kolektivnega obsojanja, kar je ključno v izogibanju pavšalnim obsodbam celotne skupnosti. Kolektivno stigmatiziranje in posploševanje ne prispevata k reševanju problemov, temveč le poglabljata prepade in ustvarjata plodna tla za sovraštvo in diskriminacijo.

Na dogajanje so se v odziv, ali morda celo v izzivanje, odzvale tudi t.i. civilne iniciative iz Ljubljane in Šentjerneja, ki so organizirale neregistrirane in s tem nezakonite shode proti romski skupnosti v Sloveniji. Tovrstni zbori, ki niso prijavljeni pristojnim organom, ne predstavljajo le kršitve zakona o javnih zbiranjih, temveč so skrajno problematični tudi v svoji vsebini. Ko se neprijavljeni shodi usmerijo proti ranljivi manjšinski skupnosti, se meja med izražanjem mnenja in spodbujanjem sovraštva nevarno zabriše. Gre za dejanja, ki lahko ustvarjajo občutek strahu in negotovosti pri pripadnikih romske skupnosti ter potencialno vodijo v še hujše oblike diskriminacije in celo nasilja. Oddaja bo raziskala, kdo stoji za temi iniciativami in kakšni so njihovi resnični motivi.

Vendar pa se problem ne konča pri (ne)civilnih iniciativah. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da sovraštvo, diskriminacijo in nesprejemanje romske skupnosti aktivno in javno ojačujejo celo izvoljeni predstavniki ljudstva. Poslanec SDS-a, gospod Mahnič, si je drznil javno pozivati prebivalce k oboroževanju, češ da se bodo le tako lahko ubranili. Takšne izjave niso le neodgovorne, temveč so izrazito nevarne. Poziv k oboroževanju in samopomoči spodkopava temelje pravne države, spodbuja anarhijo in lahko neposredno vodi v eskalacijo nasilja. V demokratični družbi je uporaba sile izključno v pristojnosti državnih organov, kot so policija in sodstvo. Igranje na strah in spodbujanje vigilantizma je nedopustno za vsakega javnega funkcionarja, še posebej pa za poslanca, katerega dolžnost je zagotavljanje varnosti in spoštovanja zakonov. Oddaja bo podrobneje preučila pravne in etične posledice takšnih izjav.

Še dlje je šel poslanec NSi-ja, gospod Reberšek, ki si je dovolil celotno romsko skupnost večkrat zmerjati z izrazom “CIGANI”. Uporaba te izrazito pejorativne, zgodovinsko obremenjene in žaljive besede je daleč od slučajne netaktnosti. “Cigani” je izraz, ki je bil skozi zgodovino uporabljen za sistematično poniževanje, diskriminacijo in instrumentalizacijo romskega naroda, služil je kot podlaga za preganjanje, deportacije in celo genocid. Njegova raba s strani javnega funkcionarja ni le pomanjkanje splošne kulture in osnovne empatije, temveč je namerna ignoranca do boleče zgodovine in zavračanje osnovnega spoštovanja do človeka in lastne zgodovine! Takšne besede dehumanizirajo, legitimirajo predsodke in ustvarjajo sovražno okolje, kar je v popolnem nasprotju z načeli demokratične in vključujoče družbe. Politični predstavnik mora biti zgled, ne pa širilec sovraštva.

Oddaja “Romano Anglunipe” bo te pojave podrobno analizirala. Poudarila bo, da se sovraštvo pogosto napaja iz nevednosti, stereotipov in namernega ignoriranja dejstev. Namesto obtoževanja in spodbujanja delitev je nujno, da se osredotočimo na dialog, izobraževanje in iskanje konstruktivnih rešitev za izboljšanje sožitja in vključevanja. To vključuje tako odpravljanje dejanskih problemov, kot je kriminaliteta (ki mora biti obravnavana individualno in ne kolektivno), kot tudi boj proti diskriminaciji, ki jo romska skupnost trpi že stoletja.

V luči vsega povedanega je poslušanje oddaje “Romano Anglunipe” v četrtek, 17. julija 2025, ob 18.00 uri, ne le priporočljivo, temveč nujno. Ponudila bo poglobljen vpogled v kompleksno problematiko, razkrila ozadja in morda spodbudila k refleksiji o lastnih predsodkih in vlogi vsakega posameznika pri gradnji strpne in spoštljive družbe. Ne ostanite tiho ob širjenju sovraštva – bodite informirani. Več informacij o vseh teh perečih vprašanjih in odgovore na mnoga odprta vprašanja boste izvedeli ob poslušanju naše oddaje.

Do slišanja vas pozdravlja ekipa RIC Anglunipe.

V imenu Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik in Evropske romske organizacije ERO se
oglašamo z globoko zaskrbljenostjo, ogorčenjem zaradi naraščajočega sovražnega govora, sistemske
diskriminacije in političnega razpihovanja nestrpnosti do romske skupnosti. Priča smo nevarni in
zaskrbljujoči eskalaciji sovraštva ter sistemske diskriminacije, ki se, žal in na našo neizmerno
grenkobo, širi iz hramov slovenske demokracije naravnost v skupnosti, kjer živimo, dihamo in
skušamo graditi prihodnost. Ne gre več za osamljene incidente. Gre za načrtno in nevarno
politizacijo predsodkov, ki vodijo v širšo družbeno stigmatizacijo več kot 12.000 romskih državljanov
Slovenije. Posebej zaskrbljujoče je, da ta nestrpnost prihaja iz samih središč oblasti – parlamenta in
občin. Ta širitev nestrpnosti kaže na globoko zakoreninjene predsodke, ki jih javne figure, ki bi morale
predstavljati vse državljane, namerno izkoriščajo za politične točke.
Posebej smo zgroženi nad retoriko in dejanji poslancev iz vrst NSi in SDS. Njihove izjave in ravnanje
ne samo da presegajo meje dopustnega političnega diskurza, temveč aktivno rušijo temelje
spoštovanja in sožitja. Ob tem nas močno skrbi tudi prikrito in odprto podpihovanje nestrpnosti med
župani občin, ki pripadajo istim političnim opcijam. Njihova dejanja namerno razdvajajo in ustvarjajo
sovražno okolje do vseh "drugačnih", vendar je še posebej alarmantno, da se zaradi nedavnih
dogodkov, ki jih romska skupnost odločno obsoja in se od njih distancira, odvija prava "fronta" proti
celotni romski skupnosti v Republiki Sloveniji. To ni le napad na romsko skupnost, ampak napad na
same ustavne temelje enakosti in spoštovanja človekovih pravic.
Nedopustna retorika in uporaba ponižujočih izrazov
Žan Mahnič, vidni član SDS, je šel predaleč, ko je ljudi pozval, naj sebe in svoje imetje pred Romi
zaščitijo z orožjem, hkrati pa jim namignil, da za storjeno ne bodo nosili posledic. To ni zgolj poziv k
samoobrambi, temveč neposredno spodbujanje nasilja in kršenje temeljnih načel pravne države.
Enako nevarno je delovanje Jerneja Reberška, poslanca NSi, ki javno širi nestrpnost in sovraštvo proti
celotni romski skupnosti, namesto da bi iskal rešitve in spodbujal dialog. Takšna dejanja so
nedopustna in kazniva.
Posebej zaskrbljujoča je hinavščina, ki veje iz izjav poslanca Reberška. Ali je morda pozabil, da je prav
on 5. junija 2020 sam "nalival čistega vina" poslancem levice, ko je poudarjal: "v NSi pričakujemo
večjo odgovornost in spoštljivost poslancev pri nastopih v parlamentu, saj se posledice žaljivih
nastopov nevarno prenašajo ter odražajo na ulici in med ljudmi"? Kje je zdaj ta odgovornost in
spoštljivost, ko prav on s svojimi besedami podpihuje sovraštvo, seje razdor in ustvarja "posledice na
ulici"? Njegova dvoličnost razgalja popolno moralno praznino politične elite, ki se napaja iz delitve in
populizma in ogroža verodostojnost slovenskega parlamenta.
Še posebej nedopustno je, da se v 21. stoletju, sredi Evrope, v slovenskem parlamentu, pomembni
predstavniki ljudstva, ki so zaprisegli spoštovanju ustave in zakonov, poslužujejo besede "CIGAN",
tako tudi Reberšek. To ni zgolj neprimerno – to je gnusno verbalno nasilje, ki neposredno ponižuje in
dehumanizira vse pripadnike romske skupnosti, ki so ravno tako državljani Slovenije. To je beseda,
prepojena z leti stigmatizacije, diskriminacije in preganjanja, ki je bila v preteklosti uporabljena za
opravičevanje genocidov, kot je Porajmos (holokavst nad Romi), in sistematičnega izključevanja. To
niso mnenja. To so javna hujskanja, verbalni linč, kaznive izjave, ki v demokratični družbi ne smejo
ostati brez posledic.

Kljub temu, da je romska skupnost že leta 1971 na prvem svetovnem kongresu Romov v Londonu
sprejela besedo Rom kot uradno in častno poimenovanje za pripadnike naše skupnosti, se danes, več
kot pol stoletja kasneje, v slovenskem javnem prostoru še vedno vsakodnevno borimo proti
regresivni rabi ponižujočih izrazov. To ni le pomanjkanje splošne kulture ali zgolj nevednost, temveč
namerna ignoranca in zavračanje osnovnega spoštovanja do človeka in lastne zgodovine! Je zavestna
odločitev, da se ignorira zgodovinski kontekst in se nadaljuje z zatiralskimi praksami, ki so v
preteklosti privedle do neizmernega trpljenja oz. Porrajmos-a
Ta ista nestrpnost in diskriminatorna retorika se, žal, prenaša in krepi tudi med župani občin,
predvsem v jugovzhodni Sloveniji. Z zaskrbljenostjo opažamo, da se lokalni voditelji, namesto da bi
aktivno in konstruktivno reševali izzive, poslužujejo populističnih izjav, ki še dodatno poglabljajo
prepad med skupnostmi. Namesto da bi delovali kot povezovalni členi, se odločajo za ustvarjanje
umetnih delitev. Posebej problematično je vedenje in govorjenje župana občine Ribnica, ki bi tam
živeče Rome verjetno najraje "preselil na Mars", če bi imel to možnost, namesto da bi se lotil urejanja
tam že obstoječih romskih naselij.
Takšne izjave niso le neprimerne in žaljive, so globoko protidemokratične in nevarno spodbujajo
sovraštvo ter izključevanje, kar je v nasprotju z vsemi etičnimi in pravnimi normami, ki bi morale
voditi javne uslužbence.
Kam so izginila sredstva za razvoj romskih naselij? Sistemska diskriminacija in neodgovornost
Še bolj absurdna je situacija, ko pomislimo na dejansko stanje. Vse te občine so vsa leta prejemale in
še vedno prejemajo znatna, visoka denarna sredstva iz državnega proračuna in evropskih skladov,
namenjena izključno za ureditev infrastrukture romskih naselij in izboljšanje življenjskih pogojev
tamkajšnjih prebivalcev. Ta sredstva so plod zaveze Slovenije in Evropske unije k socialni koheziji in
enakosti za vse državljane.
Vendar, kaj se je zgodilo? Zgodilo se v resnici ni nič! Ali pa še huje: s temi sredstvi se je urejala
infrastruktura večinskega prebivalstva, ki z romskimi naselji nima nobene zveze, ali pa so sredstva
preprosto "čudežno poniknila". Kje je odgovornost za to očitno malverzijo in zlorabo javnih sredstev?
Zakaj pristojni organi ne ukrepajo in zahtevajo podrobne revizije porabe?
Poslanci in župani, ki tako vehementno kritizirate romsko skupnost, ste si sploh kdaj ogledali romsko
naselje? Ste stopili v domove ljudi, ki v 21. stoletju, v državi članici Evropske unije, še vedno nimajo
dostopa do pitne vode in elektrike? Da o ostali osnovni infrastrukturi – kanalizaciji, urejenih cestah,
dostopu do interneta – sploh ne govorimo! To so sramotni in nečloveški pogoji, ki so odraz sistemske
diskriminacije, pomanjkanja politične volje in neodgovornega ravnanja z javnimi sredstvi, ki bi morala
biti namenjena za izboljšanje življenja vseh državljanov.
Preden zopet kazalec uperite v romsko skupnost in jo kolektivno demonizirate, poglejte v lastne
občinske proračune, pojasnite, kam je izginil denar, in prevzemite odgovornost za zagotavljanje
osnovnih pogojev za dostojno življenje.
Kriminal nima narodnosti: obsojamo posamezna dejanja, ne celotne skupnosti
Kot pripadnike romske skupnosti nas globoko žalosti in zaskrbljuje, da mora zaradi nedavnih dejanj
posameznih Romov, katera močno, močno obsojamo in se od njih distanciramo, trpeti celotna
romska skupnost. Nedopustno je, da se incidenti posameznikov izkoriščajo kot izgovor za širjenje
kolektivne krivde in stigmatizacije. Kriminal nima narodnosti, pa tudi ne sme imeti izgovora.
Posamezniki, ki so zakrivili kazniva dejanja, morajo biti kaznovani v skladu z zakoni Republike
Slovenije in pravnim redom. Vendar pa je popolnoma nesprejemljivo in protiustavno, da se na

podlagi dejanj posameznikov stigmatizira, diskriminira in kolektivno kaznuje celotno skupnost. To je v
nasprotju z vsemi osnovnimi načeli pravne države, nedolžnosti in človekovimi pravicami.
Sejanje sovraštva in stigmatizacija pa zagotovo ne bo rešilo težav, temveč jih bo le poglobilo in
ustvarilo še večjo ločitev ter potencial za nadaljnje konflikte.
Žal pa se moramo obrniti tudi navznoter.
Ne tišina, ampak sokrivda: Svet romske skupnosti in Zveza Romov Slovenije
Ob tem se ne moremo več izogniti odgovornosti dveh teles, ki imata zakonski status in nalogo, da
zastopata interese Romov: Svet romske skupnosti RS in Zveza Romov Slovenije, ki ju že dolga leta
obvladuje isti krog ljudi pod vodstvom Jožeka Horvata-Muca.
V desetletjih svojega obstoja nista izpeljala niti ene strateške spremembe, ki bi romsko skupnost
potisnila naprej. Še več – v času njunega delovanja je romska skupnost v Sloveniji nazadovala.
Ti isti akterji, ki imajo v rokah zakon, proračun, politične povezave in infrastrukturo, so dovolili, da se
razrašča revščina, nepismenost in socialna izključenost, medtem ko so njihovi lastni interesi in
politični dogovori postali pomembnejši od skupnosti. Danes so ti isti molčeči, pasivni ali celo
podporni pri diskurzih, ki uničujejo dostojanstvo romske skupnosti.
Ne pristajamo več na to. Romska skupnost si zasluži odgovorne, pogumne in ljudem predane
predstavnike – ne pa funkcijonarjev, ki jih zanima le lasten položaj.
Poziv k odgovornosti, dialogu in delu: Gradimo vključujočo družbo
Zatorej pozivamo vse poslance, ki ste v službi naroda, in vse župane, ki ste izvoljeni, da zastopate in
služite vsem občanom, da se vzdržite neprimernih komentarjev in dejanj. Vaše besede so meč, ki
lahko deli ali združuje. Trenutno ga uporabljate za poniževanje in omalovaževanje CELOTNE romske
skupnosti, kar spodbuja nasilje in izključevanje že tako izključene skupnosti. To je kaznivo, nehumano
in neposredno v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in ustavno zavezo varovanja človekovih
pravic.
Odgovornost za harmonijo in socialno kohezijo v družbi ni samo na ramenih romske skupnosti. Je na
ramenih vseh državljanov, še posebej pa tistih, ki so izvoljeni in plačani za vodenje in zastopanje
celotne družbe. Ne potrebujemo praznih besed, stereotipov in retoričnih napadov, ampak konkretna
dejanja, ki dokazujejo, da so romski državljani enakovredni in da je njihovo dobrobit pomembna.
Potrebujemo politike, ki gradijo mostove, ne zidov, in ki priznavajo bogato raznolikost kot vir moči, ne
slabosti.
Obenem pa vas vljudno, a odločno vabimo v naše prostore na Trg prekomorskih brigad 1 v Ljubljani.
Pridite in si oglejte, da pripadniki romske skupnosti tudi delamo, da smo zaposleni, da plačujemo
davke, da smo, podjetniki, umetniki, športniki, delavci – in da romska skupnost ni noben "bav bav" ali
enoličen stereotip, ki si ga domišljate in ga širite v javnosti. Smo del slovenske družbe, z vsemi
njenimi izzivi in dosežki. Smo ljudje z upi, sanjami, družinami in prispevki k družbi. Odprti smo za
dialog, za sodelovanje in za iskanje rešitev, ki bodo v korist vsem – rešitev, ki temeljijo na
medsebojnem spoštovanju in razumevanju, ne na strahu in predsodkih.
Naša zahteva je jasna
 Takoj prenehajte s sovražnim govorom in etničnim profiliranjem.

 Uvedite revizije porabe sredstev, namenjenih za uresničevanje pravic pripadnikov romske
skupnosti in zagotavljanju njihove integracije.
 Zahtevajte odgovornost tudi od Sveta romske skupnosti in Zveze Romov Slovenije.
 Zagotovite ustrezne bivalne pogoje, zaposlitev in dostojne pogoje za vse – ne le za večino.
Spoštovani, vaša naloga ni deliti. Vaša naloga je povezovati.
Dovolj je stigmatizacije in sovražnega govora. Dovolj je razdvajanja in demoniziranja. Čas je za
spoštovanje, razumevanje in skupno prihodnost, ki bo temeljila na načelih pravičnosti, enakosti in
dostojanstva za vsakega posameznika v tej državi.
S spoštovanjem,
Haris Tahirović,
Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik Evropska romska organizacija ERO

Romov v 21. stoletju,
ki je nedavno potekala v Nišu. Na konferenci so sodelovali vidni predstavniki romske skupnosti iz
Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške, Črne gore, Bolgarije, Turčije in Slovenije, s ciljem oblikovanja
skupnega pristopa k izboljšanju položaja Romov v regiji. Dogodek je odprl predsednik parlamenta
Svetovne organizacije Romov – IRU 1971, Salih Saitović, ki je poudaril pomen regionalnega
sodelovanja in skupnega delovanja za uspešno socialno vključevanje.
Slovenijo je na konferenci zastopal predstavnik Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik, ki je
poudaril pomen civilnega sektorja in zagona vrste projektov, tako v njihovih matičnih državah kot v
regiji. Ti projekti so prispevali k temu, da so bili rezultati projektnih aktivnosti vključeni v nacionalne
strateške dokumente za vključevanje Romov. V oddaji bomo izpostavili tudi primer dela organizacije
"Kali Sara" iz Hrvaške, ki je bila deležna velike pozornosti na konferenci.
V oddaji bomo slišali intervjuje z gosti konference, ki so delili svoje poglede in izkušnje glede tematike
organiziranja romskih skupnosti v 21. stoletju.
Za vse, ki so zainteresirani za temo organiziranja romskih skupnosti v regiji, je oddaja Romano
Anglunipe obvezen termin. Dobrodošli vsi, ki želite izvedeti več o konferenci in njenih sklepih, ter tudi
tisti, ki želijo slišati intervjuje z gostmi konference.
Življenje romske skupnosti je pomembno vprašanje, ki zahteva našo pozornost in dejanja. Zato
vabljeni k poslušanju oddaje Romano Anglunipe.

Do slišanja vas pozdravlja,
vaša radijska ekipa RIC

Oddaje Anglunipe podpira Svet romske skupnosti R.S.

V Nišu je 5.7. in 6.7.2025 potekala dvodnevna regionalna konferenca »Organiziranje balkanskih
Romov v 21. stoletju«, na kateri so bili sprejeti sklepi, ki so jih skupaj sprejeli vidni predstavniki
romske skupnosti iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške, Črne gore, Bolgarije, Turčije in Slovenije.
Potrdili so svojo močno zavezanost medsebojnemu povezovanju in krepitvi regionalnega sodelovanja
s ciljem bolj energičnega izvajanja evropske agende za izboljšanje položaja Romov. Konferenco je
odprl predsednik parlamenta »Svetovne organizacije Romov – IRU 1971« Salih Saitović, ki je poudaril,
da to srečanje odpira novo stran v sodelovanju in skupnem delovanju v procesu socialnega
vključevanja Romov v državah regije. Udeležence je pozdravil tudi podžupan mesta Niš, Luka Gašević,
in poudaril, da ta mestna oblast močno podpira vključevanje Romov na vseh področjih in da se to
najbolje odraža v štipendijah za vse učence in študente romske narodnosti.
Namestnik ministra za medskupnostne odnose vlade Severne Makedonije, Nedžet Mustafa, omenja
pomen sodelovanja Romov v vseh sferah javnega in kulturnega življenja ter da je to zagotovo
politično vprašanje, saj zahteva aktivno sodelovanje in podporo vladnih institucij od lokalne do
nacionalne ravni.
Veljko Kajtazi, poslanec hrvaškega sabora, pravi, da se je proces vključevanja Romov na Hrvaškem
znatno pospešil zaradi aktivnega sodelovanja in prisotnosti Romov v parlamentu, saj se tam odloča o
ključnih vprašanjih in sprejemajo pomembne odločitve za vsakega državljana, in izpostavil, da takšne
konference prispevajo k izmenjavi izkušenj in vzpostavitvi sodelovanja.
Predsednik Zveze romskih društev »Umbrella« iz Slovenije, Haris Tahirović, poudarja pomen civilnega
sektorja in zagona vrste projektov, tako v njihovih matičnih državah kot v regiji, ki so prispevali k
temu, da so bili rezultati projektnih aktivnosti vključeni v nacionalne strateške dokumente za
vključevanje Romov, ob tej priložnosti pa je še posebej izpostavil primer dela organizacije »Kali Sara«
iz Hrvaške.
Orhan Galjuš, predsednik Evrazijskih romskih akademikov in predavatelj romskega jezika, se
spominja, da so bili Romi že v Indiji pred tisoč leti pripadniki visoke kaste v družbi, poleg tega pa so
bili izobraženi, ukvarjali so se s trgovino, astrologijo in kulturo. Poudaril je tudi, da je izjemno
pomembno ohraniti jezik, kulturo in običaje Romov v balkanskih državah.
Na srečanju so bili izpostavljeni tudi ključni problemi romske skupnosti na področju izobraževanja,
stanovanj, zaposlovanja, zdravstva in boja proti diskriminaciji, pa tudi potreba po oblikovanju krovne
organizacije, ki bi delovala na celotnem območju Balkana. Po dogovoru bo gostiteljica naslednjega
srečanja, ki bo v začetku avgusta, Hrvaška.

Tekst in foto: Maja Jelenc

Tokratna oddaja bo izjemno ganljiva, katera bo na sporedu v četrtek, 4. julija, natanko ob 18.00 uri.
Tokrat ne bomo le prelistavali strani romske zgodovine, temveč se bomo poklonili enemu njenih
najsvetlejših poglavij, ki se je žal prehitro sklenilo. Naša oddaja bo v celoti posvečena spominu na
velikanskega moža, neumornega borca in neprecenljivega intelektualca, doktorja Dragoljuba
Ackovića, ki nas je žal zapustil 27. junija 2025, v 73. letu starosti.
Njegov odhod je pustil praznino v srcih vseh, ki so ga poznali in cenili, predvsem pa v celotni romski
skupnosti, za katero je živel in deloval z izjemno predanostjo in strastjo. Dr. Dragoljub Acković ni bil
zgolj intelektualec; bil je vizionar, pionir in neustrašen zagovornik pravic romskega naroda. Njegovo
ime je sinonim za prebujanje in opolnomočenje Romov v moderni dobi. Zanj je bil boj za enakost,
dostojanstvo in priznanje romske kulture in identitete ne le poklic, temveč življenjsko poslanstvo.
Njegova zapuščina presega meje posameznika – je temelj, na katerem se gradi prihodnost romskega
naroda.
Da bi poglobljeno spoznali obseg njegovega dela, življenja in neprecenljivega doprinosa za dobrobit
romske skupnosti, bomo govorili s posebnim gostom. Z nami bo gospod Milorad Popović, priznan
romski aktivist iz Beograda, ki je bil dolga leta tesen sodelavec in prijatelj dr. Dragoljuba Ackovića.
Gospod Popović bo z nami delil osebne spomine, anekdote in vpoglede v Ackovićevo delovanje,
razkril nam bo širši kontekst njegovega boja in poudaril trajen vpliv, ki ga je pustil na generacije
Romov in vseh, ki se zavzemajo za pravičnejši svet. Intervju z g. Popovićem bo ovrednotil zapuščino
tega izjemnega moža in nas spomnil, zakaj je njegov glas še vedno tako pomemben.
Ne zamudite te edinstvene priložnosti, da se pridružite našemu poklonu in skupaj z nami podoživite
življenje in delo dr. Dragoljuba Ackovića. Njegovo ime bo za vedno zapisano v romsko zgodovino,
njegov duh pa bo živel naprej v srcih vseh, ki verjamejo v moč znanja, poguma in solidarnosti.
Vljudno vabljeni k poslušanju spletne radijske oddaje Romano Anglunipe, v četrtek, 4. julija, ob 18.00
uri, na www.anglunipe,si

Oddaje Anglunipe:  podpira svet romske skupnosti R.S

Nedavni incident v Ribnici, kjer naj bi bila dva Roma iz Kočevja fizično napadla ribniškega župana
Sama Pogorelca in kasneje še mladoletnega občana, je sprožil val ogorčenja in ponovno odprl
vprašanje kompleksnih odnosov med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom v Sloveniji. Kot
ugotavlja Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik, ki je aktivno prisotna v romskih naseljih po
državi, opozarja, da se retorika med Romi in župani zaostruje, kar bi lahko imelo dolgoročne
negativne posledice za obe strani, še posebej ob iskanju rešitev za to občutljivo problematiko.
Nasilno dejanje nad županom in mladostnikom je nedopustno in ga je treba obsoditi. Vendar pa je
nujno, da se poglobimo v vzroke, ki so pripeljali do tega incidenta, in preučimo širši kontekst odnosov
med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom. Zveza Umbrella-Dežnik opozarja na
problematično retoriko nekaterih županov in pomanjkanje dialoga med župani in Romi.
Predsednik Zveze, gospod Tahirović, poudarja, da je retorika županov v jugovzhodni Sloveniji in
Prekmurju bistveno drugačna. Namesto konstruktivnega dialoga in iskanja skupnih rešitev, nekateri
župani, vključno s Pogorelcem iz Ribnice, uporabljajo "samovšečno retoriko", ki po mnenju Zveze
Umbrella-Dežnik samo "priliva olje na ogenj" že tako slabemu razumevanju. Podobna kritika leti na
druge župane iz JV Slovenije, predvsem Novega Mesta in Dobruške vasi. Obstaja zaskrbljenost, da je
nekaterim županom bolj pomembno pridobivanje političnih točk in ohranjanje oblasti kot pa iskanje
trajnostnih rešitev za probleme, s katerimi se sooča romska skupnost.
To je še posebej problematično, ker Romi v teh občinah ne živijo od včeraj. Več desetletij so prisotni v
teh okoljih, vendar se ključni problemi, kot so slabe stanovanjske razmere, brezposelnost in
diskriminacija, še vedno niso rešili. Če se župani ne bodo aktivno zavzemali za izboljšanje življenjskih
razmer Romov in za spodbujanje vključevanja v družbo, se bodo napetosti še naprej stopnjevale.

Ključni problem, ki ga izpostavlja Zveza Umbrella-Dežnik, je tudi neustrezna poraba sredstev,
namenjenih za romsko skupnost. Čeprav občine prejemajo sredstva, ki niso namensko vezana, pa se
ta pogosto ne uporabljajo za izboljšanje razmer in uresničevanje pravic Romov, temveč za druge
proračunske projekte. Primer Ribnice, kjer naj bi občina v letu 2024 prejela 260.000 evrov za romsko
skupnost, župan pa naj ne bi želel pojasniti, kam so bila ta sredstva porabljena, je zelo problematičen.
Če se sredstva dejansko ne vlagajo v reševanje socialnih, ekonomskih in izobraževalnih težav romske
skupnosti, se težave ne morejo odpraviti, kar vodi v nadaljnje nezadovoljstvo in frustracije.
Seveda je pomembno poudariti, kot to počne gospod Tahirović, da nasilje in kriminal nista rešitev.
Potrebno je jasno obsoditi vsako obliko nasilja in zagotoviti, da bodo storilci dejanja v Ribnici
ustrezno kaznovani. Vendar pa je hkrati nujno, da se lotimo reševanja sistemskih problemov, ki
prispevajo k napetim odnosom med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom. Kazniva dejanja
posameznikov ne smejo biti razlog za stigmatizacijo celotne romske skupnosti. Potrebno je razlikovati
med posamezniki, ki kršijo zakon, in med večino Romov, ki si želijo živeti v miru in sožitju z večinskim
prebivalstvom.
Rešitev je v boljši komunikaciji, medsebojnem spoštovanju in iskanju skupnih rešitev. Župani morajo
ugotoviti, da Romi niso problem, ampak del skupnosti. Potrebno je vlagati v izobraževanje,
zaposlovanje in stanovanjske razmere Romov, ter spodbujati dialog in medkulturno razumevanje. Le
tako bo mogoče zmanjšati napetosti in ustvariti bolj vključujočo in pravično družbo za vse.
Skratka, napad na ribniškega župana je tragičen dogodek, ki opozarja na globoke težave v odnosih
med romsko skupnostjo in lokalnimi oblastmi. Potrebno je preiti od medsebojnega obtoževanja k
konstruktivnemu dialogu in iskanju skupnih rešitev. Župani morajo prevzeti odgovornost za
izboljšanje življenjskih razmer Romov in za spodbujanje vključevanja v družbo. Samo tako bo mogoče
preprečiti nadaljnje nasilje in ustvariti bolj sožitno družbo za vse.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Spoštovani poslušalci in poslušalke,
vabimo vas, da se nam pridružite v četrtek, 5. junija 2025, ob 18.00 uri na radiu Romano Anglunipe,
kjer bomo gostili predstavnice Centra za socialno delo Vič Rudnik iz Ljubljane. V tokratni oddaji se
bomo posvetili pomembnim vprašanjem, ki se tičejo romske skupnosti v Ljubljani in širše.
Z našimi gostjami  Snežana Grujić  in Sara Zvljenk se bomo pogovarjali o splošnih temah, ki zadevajo življenje Romov v Ljubljani.
Zanima nas, s kakšnimi izzivi se srečujejo na CSD Vič Rudnik pri delu s pripadniki romske skupnosti.
Dotaknili se bomo različnih področij, kot so socialna vključenost, dostop do storitev in podpora, ki jo
potrebujejo romske družine.
V oddaji bomo raziskali, ali se na CSD soočajo s kakšnimi specifičnimi težavami romske skupnosti in
kako jih rešujejo. Prav tako nas zanimajo njihove izkušnje in vpogledi v izboljšanje življenjskih razmer
Romov v Sloveniji.
Osredotočili se bomo tudi na ključne vidike, kot so bivanjske razmere, ki pogosto predstavljajo velik
izziv za romske družine. Pogovarjali se bomo o pomembnosti izobraževanja, vključno z obiskovanjem
vrtcev in šole, ter o tem, kako lahko spodbudimo večjo vključenost romskih otrok v izobraževalni
sistem. Zanimali nas bodo konkretni predlogi naših gostij, kako bi lahko uredili situacijo na teh
področjih in ustvarili boljše pogoje za življenje romske skupnosti v Sloveniji.
Pridružite se nam v informativni in konstruktivni razpravi, ki bo osvetlila pomembne teme in ponudila
vpogled v izzive in priložnosti romske skupnosti. Vaše mnenje in poslušanje sta nam zelo pomembna!

Vljudno vabljeni k poslušanju!

Ekipa Radia Romano Anglunipe

Oddajo podpira: Ministrstvo za kulturo in Svet romske skupnosti RS

V želji po izboljšanju socialne vključenosti in kvalitete življenja romske skupnosti v Ljubljani in širše, je
Center za socialno delo (CSD) Ljubljana, natančneje Aktiva SVS Centra za socialno delo Ljubljana,
organiziral pomembno srečanje s predstavniki Društva Anglunipe in Zveze Umbrella-Dežnik. Srečanje,
ki je potekalo v četrtek, 8. maja 2025, v prostorih enote Ljubljana Vič-Rudnik, predstavlja korak naprej
v smeri krepitve sodelovanja med institucijami socialnega varstva in organizacijami, ki aktivno
delujejo v romski skupnosti.
Srečanja se je udeležil Haris Tahirović, predsednik Društva Anglunipe in Zveze Umbrella-Dežnik, ki je
ključna osebnost prizadevanj za izboljšanje položaja Romov v Sloveniji. V svoji predstavitvi je poudaril
široko mrežo delovanja društva, ki sega po celotni državi in vključuje različne romske skupnosti. "Naš
primarni cilj je omogočiti Romom polno integracijo v slovensko družbo," je dejal Tahirović. "Pri tem
velik poudarek namenjamo izobraževanju, ki je ključno za premagovanje ovir in ustvarjanje boljših
priložnosti za prihodnje generacije."
Tahirović je izpostavil tudi svojo aktivno vlogo v komisiji za romska vprašanja pri MOL in
soustanoviteljstvo prve romske radijske oddaje, kar priča o njegovi predanosti promociji romske
kulture in ozaveščanju o izzivih, s katerimi se sooča romska skupnost.
V osrednjem delu srečanja se je razvila živahna razprava o položaju Romov v Ljubljani. Tahirović je
izpostavil, da je diskriminacija, žal, še vedno močno prisotna. "Zato je integracija in izobraževanje še
toliko bolj pomembno," je poudaril. "Moramo vključevati otroke in mladostnike v šolanje ter jih
usmerjati k pridobivanju znanj in veščin, ki jim bodo omogočile vključitev na trg dela."
Udeleženci so se dotaknili tudi primerov dobrih praks in izzivov pri delu z romskimi skupnostmi v
tujini, izmenjali izkušnje in analizirali konkretne primere iz prakse CSD. Tahirović je predstavil tudi
konkretne aktivnosti, ki jih izvaja Društvo Anglunipe in Zveza Umbrella-Dežnik, vključno s
tolmačenjem, sodelovanjem z različnimi institucijami in nevladnimi organizacijami ter organizacijo
letovanj za mlade. "Želimo ustvariti varno in spodbudno okolje za mlade Rome, kjer lahko razvijajo
svoje potenciale in gradijo boljšo prihodnost," je zaključil Tahirović.
Srečanje je bilo izjemno konstruktivno in je omogočilo poglobljen vpogled v problematiko romske
skupnosti ter izzive, s katerimi se soočajo tako posamezniki kot organizacije, ki delujejo na tem
področju. Obljublja nadaljnje sodelovanje med CSD Ljubljana in društvoma Anglunipe in Zvezo
Umbrell-Dežnik, ki bo usmerjeno v iskanje učinkovitih rešitev za izboljšanje socialne vključenosti
Romov in krepitev njihovega položaja v družbi. V prihodnje se načrtujejo skupne aktivnosti, projekti
in izobraževanja, ki bodo prispevali k boljši integraciji romske skupnosti in zmanjševanju
diskriminacije. S takšnimi prizadevanji se CSD Ljubljana aktivno zavzema za ustvarjanje bolj
vključujoče in pravične družbe za vse njene člane.

Članek pripravila: Maja Jelenc