Pogled na anticiganizem skozi oči mladih

Kljub vsem zavezam za boj proti anticiganizmu, so človekove pravice, predvsem Romov še nap^–rej kršene po celi Evropi. Romsko prebivalstvo se dolgotrajno sooča z diskriminacijo na visoki ravni po vsej celini. V naši organizaciji zato aktiv^–no pozivamo evropske vlade, da bi sprejeli bolj vključujoče in učinkovite ukrepe za Rome.

Glede na definicijo Evropske komisije proti ra^–sizmu in nestrpnosti je anti-ciganstvo posebna oblika rasizma, ideologija, ki temelji na rasni su^–periornosti, oblika razčlovečenja in negovanega institucionalnega rasizma z zgodovinsko diskri^–minacijo izraža nasilje, sovražni govor, izkorišča-nje, stigmatizacijo in po njegovem diskriminacijo. Izkazuje se skozi izraze in dejanja posameznikov, ter skozi institucionalne politike in prakse, ki spodbujajo marginalizacijo, izključevanje, fizič^–no nasilje, omalovaževanje romskih kultur in ži-vljenjskih slogov ter sovražni govor, uperjen proti Romom in drugim posameznikom in skupinam, ki so bili v času nacizma in so še danes označeni za »cigane« ter zaradi tega stigmatizirani ali pre^–ganjani. To vodi v obravnavanje Romov kot do-mnevno družbi tuje skupine in povezovanje nje-nih pripadnikov z nizom slabšalnih stereotipov ter izkrivljenih podob, ki predstavljajo posebno obliko rasizma.

epa00575940 A giant European flag is pictured in front of the building of the Council of Europe in Strasbourg, eastern France, on Wednesday 16 November 2005. The flag measuring 46m by 25m symbolises the 46 member states of the Council and the 25 members of the Union and is part of ceremonies to mark the 50th anniversary of the European flag. EPA/CHRISTIAN HARTMANN FRANCE OUT

Anticiganizem obstaja že stoletja. Bil je bistven element v politikah preganjanja in uničevanja, ki so jih proti Romom izvajali nacistična Nemčija, fašistični in skrajni nacionalistični partnerji ter drugi kolaboranti, ki so sodelovali pri teh zloči^–nih. Ni se začel z nacizmom in ni se končal z nje-govim koncem, temveč ostaja osrednji element zločinov, zagrešenih nad Romi. Kljub pomembne^–mu delu, ki ga opravljajo Organizacija združenih narodov, Evropska unija, Svet Evrope, Organiza^–cija za varnost in sodelovanje v Evropi in druga mednarodna telesa, stereotipi in predsodki o Ro^–mih še vedno vztrajajo in se večinoma nekazno-vano uporabljajo, ker jih še nihče ni dovolj odloč-no zakonsko prepovedal ali ovrgel.

Po slovenski ustavi imajo Romi poseben položaj in posebne pravice, Slovenija je edina država na svetu, ki je za urejanje položaja Romov sprejela

in uveljavila poseben zakon. Kljub temu ostajajo Romi ena bolj diskriminiranih družbenih skupin. Velika večina Romov je izključena iz socialnega in gospodarskega življenja, kar pripadnikom njiho^–ve skupnosti preprečuje polno uživanje pravic do izobrazbe, zaposlitve, zdravja, dostojnega stano^–vanja in čiste pitne vode. In v tem položaju Romi niso po lastni izbiri.

So maj but arakjola htaj resola e romen ko 2021 berš kaj panda marola pe plo anticiganizmo htaj diskriminacija ki saj luma htaj Evropa dikjola htaj o mehanizmija na koristinena pe palo maripe taro anticiganizmo htaj diskriminacije save Evropa-kere puvja sar o člano EU kerena bu lačipe upro Roma. Goleske terne o Roma kergje o diklo dikipe palo maripe palo našalipe akava bi lačo antici-ganizmo htaj iskriminacija, soske von nane kotor palo akava bi lačipe so kerol pes upro Roma.

Romani organizacija Zveza romske skupnosti Umbrella-dežnik htaj Romano informacijsko cen-tro Anglunipe ko tabori maškaro terne roma htaj naj Roma kergja maškarutno dialogo kulturakoro maškarutno dživdipe em dingje piro dikipe palo akava anticiganizmo sosi nasvalo i soske trubul te ačavol pe em te dol pes apeli ki Evropa htaj Evro-pakere puvja, maj sigjate te ačavol pes bilačipe so kerol pe, na samo upro Roma htaj aver manuša upro save kerol pe savi diskriminacija htaj antici-ganizmo (STOP ANTIDISKRIMINACIJA).

Članek pripravila: Haris Tahirović

Foto: Arhiv RIC Anglunipe

ODDAJA 05.08.2021

Spoštovani poslušalke in poslušalci  v naši oddaji bomo tokrat govorili o ustanovitvi sveta romske skupnosti Republike Slovenije ter njeni obletnici.

Po pobudi predsednika sveta romske skupnosti Jože Horvat Muc naj bi se uvedel in sprejel sklep o dnevu slovenskih Romov 26.7. ki naj bi bil pomemben dan za slovenske Rome. Zopet diskriminatorna in ločevalna izjava in pobuda s strani predsednika sveta romske skupnosti, katera vleče spet na slabo stanje romske skupnosti ter na ločevanje med avtohtone in ne avtohtone Rome.

Poslušali si bomo nekaj uvodnih besed s strani direktorja Staneta Baluha.

Več v poslušanju naše oddaje 05.08.2021 ob 18:00h .

Oddajo pripravila Hana Habič.

Dragone ašunevalen palem tumenca ki tumari romani radijsko oddaja Anglunipe, ka vakera pali buti taro dive kana ulo o svet palo romano pučipe savo legarole o Jože Horvat Muc, palo leskoro dikipe htaj leso gindo te anol pe o dive 26.07. palo slovensko Roma. Jože Horvat Muc palem kerola o pučipe amengoro thaj diskriminacija upre Roma save i agjar sile bi lačipe upro zakoni savo hulavol e romen ko avtohtono i na avtohtono Roma.

Thaj ka ašuna vakeripe kataro direktori palo manjinsko pučipe o rajo Stane Baluh.

Mja but ki amari romani emisija ko radio anglunipe, oven amencar 05.08.2021 kataro 18:00h.

I oddaja kergja Hana Habič.

Erdelezi

7. maja smo romski tradicionalni praznik Er-delezi praznovali pod manjšim vplivom covid virusa. Zaradi različnih ukrepov zbiranja se je zbralo ljudi v manjšem obsegu kot v preteklih letih. Praznik pomladi »Erdelezi« smo prazno-vali v romskem naselju v Ljubljani kjer so se zbrali tako mladi kot stari, romski in ne romski otroci in začeli z proslavljanjem tega čudovitega praznika. Vzdušje je bilo prijetno ob veseli rom-ski glasbi in pečenem jagnjetu, saj Romi ver-jamejo, da ima jagnje na ta dan neko posebno in magično moč za otroke in ostale družinske člane, tako rekoč naj bi v hišo prinesel življe-nje in radost. Tovrstna praznovanja pa niso po-membna le za romsko skupnost, temveč tudi za vse ostale pripadnike različnih narodnostnih skupnosti in večinskega prebivalstva, saj so imeli možnost spoznavati se, družiti med seboj in primerjati izročila praznika s katerim izmed svojih praznikov.

Erdelezi v izvornem pomenu predstavlja poz-drav pomladi in predstavlja tradicionalno, ne-materialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru prado-movine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, saj je ta praznik del družbeno-zgo-dovinske, etično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved.

Dandanes je ta praznik vse bolj oddaljen od mladih, predvsem v razvitem in polno naselje-nem mestu, zato smo jim omogočili vključitev v pripravo na praznovanje. Erdelezi je tradicija, ki naj bi bila pomembna za vsako romsko družino. Pri Romih je praznovanje omenjenega praznika v nekaterih stvareh zelo podobno praznovanju Đurđevdana oz. Jurjevega, ki se pri drugih naro-dih praznuje okoli 23. Aprila.

Pomen in sporočilo praznika Erdelezi je nov za-četek, zdravje in sreča.

7.maj i zveza Umbrella kergja tradicionalno ro-mano kulturno dive o Erdelezi, savo Roma kerena 1000 berš sar Romano dive em i Zveza Umbrella kergja ko tikno brojo o kidipe palo romano tra-dicionalno historijsko dive e ternenca sar te ike-rena pi kultura htaj tradicionalno pučipe sar si o Erdelezi, naštisargja te kera ko baro brojo bašo korona virus. Zveza Umbrella ko aver berš man-gela te kerol ko baro brojo kana ka ovol o vakti po šukar palo korona virus te šaj te kidamen em te amaro tradicijonalno divesa sar si o Erdelezi te šaj maj but terne htaj chave te sikave te ikja-ren pi tradicija save ka aven uključime ke asavkje programija htaj amare purane Roma sar sasa o tradicijonalno dive kataro amaro Erdelezi.

Članek pripravila: Hana Habič

Foto: Arhiv RIC Anglunipe

Vabljeni na Literarni večer V sožitju, ki bo potekal dne 5.11.2021 od 17:00h v Španskih Borcih v Ljubljani.

Vabljeni na svetovni dan romskega  jezika, ki bo potekal dne 5.11.2021 ob 15:00h v Španskih Borcih v Ljubljani.

ERDELEZI

7. maja smo romski tradicionalni praznik Erdelezi praznovali pod manjšim vplivom virusa Covid-19. Zbralo se nas je v manjšem obsegu, večina je bilo mladih Romov in drugi mladi v romskem naselju v Ljubljani.

V romskem naselju so se zbrali tako mladi kot stari, romski in ne romski otroci in začeli z proslavljanjem tega čudovitega praznika. Vzdušje je bilo prijetno ob veseli romski glasbi in pečenem jagnjetu, saj Romi verjamejo, da ima jagnje na ta dan neko posebno in magično moč za otroke in ostale družinske člane,  tako rekoč naj bi v hišo prinesel življenje in radost. Vsi prisotni so peli in plesali in se predvsem imeli dobro.

Erdelezi v izvornem pomenu  predstavlja pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno, nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, saj je ta praznik del družbeno-zgodovinske, etično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved.

Dandanes je ta praznik vse bolj oddaljen od mladih, predvsem v razvitem in polno naseljenem mestu, zato smo jim omogočili vključitev v pripravo na praznovanje. Erdelezi je tradicija, ki naj bi bila pomembna za vsako romsko družino.

Pri Romih je praznovanje omenjenega praznika v nekaterih stvareh zelo podobno praznovanju Đurđevdana oz. Jurjevega, ki se pri drugih narodih praznuje okoli 23. Aprila.

V romski skupnosti ni vse povsod enako, ampak pomen praznika je enak pri vseh: nov začetek, zdravje in sreča .

7.maj i zveza Umbrella kergja  tradicionalno romano kulturno dive o Erdelezi, savo Roma kerena 1000 berš sar Romano dive em i Zveza Umbrella kergja ko tikno brojo o kidipe palo romano tradicionalno historijsko dive e ternenca sar te ikerena pi kultura htaj tradicionalno pučipe sar si o Erdelezi, naštisargja te kera ko baro brojo bašo korona virus. Zveza Umbrella ko aver berš mangela te kerol ko baro brojo kana ka ovol o vakti po šukar palo korona virus te šaj te kidamen em te amaro tradicijonalno divesa sar si o Erdelezi te šaj maj but terne htaj chave te sikave te ikjaren pi tradicija save ka aven uključime ke asavkje programija htaj amare purane Roma sar sasa o tradicijonalno dive kataro amaro Erdelezi.

ROMSKI JEZIK

Romsko informacijski center Anglunipe, v podpori sofinanciranja projekta z strani ministerstva za kulturo je izvedel serijo romskih delavnic, romskega jezika, kulture ter identitete, tradicije in običajev romskega naroda.

Zainteresiranost in zanimanje mladih je preseglo pričakovanja za učenje romskega jezika, zgodovine in kulture. Poslušanost romske glasbe je na portalih vse večja, zato menimo da je tudi zainteresiranost za učenje romskega jezika povezana z tem. Povpraševanje po nadaljevanju delavnic romskega jezika je velika zato tudi v bodoče načrtujemo nadaljevanje delavnic.

Predsednik romskega društva Haris Tahirović je bil zelo presenečen na število zainteresiranih in je obljubil, da se bodo tovrstni programi nadaljevali.

Napisala: Hana Habič

Fotografije: Arhiv RIC

Romano informacijsko centro Anglunipe, palo baro pučipe pali romani chib htaj romani kultura em historia, si baro pučipe palo o sikavipe baši romani chib savo dola o programija ministarstvo palo kultura. O romano informacijsko centro kergja maj but o radione bašo sikavipe romani chib soske o pučipe palo romani chib maj but ikljola soske o terne htaj aver zinteresime, ašunena maj but romani muzika i mangena te djanena so giljavena palo soste djala i gili.

O predsedniko katari romani organizacija o Haris Tahirović sar mentori dikjola em ka kerola upro odova te šaj ko angluno djana asavke adukacije upro romani chib htaj historia htaj ko aver berš.

Text: Hana Habič

Foto: Arhiv RIC

Pogled na anticiganizem skozi oči mladih.

Kljub vsem zavezam za boj proti anticiganizmu, so človekove pravice Romov še naprej kršene po celi Evropi. Romsko prebivalstvo se dolgotrajno sooča z diskriminacijo na visoki ravni po vsej celini. Zato pozivamo evropske vlade, da sprejmejo bolj vključujoče in učinkovite ukrepe za Rome.

Glede na definicijo Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti je anti-ciganstvo posebna oblika rasizma, ideologija, ki temelji na rasni superiornosti, oblika razčlovečenja in negovanega institucionalnega rasizma z zgodovinsko diskriminacijo izraža nasilje, sovražni govor, izkoriščanje, stigmatizacijo in po njegovem diskriminacijo. Izkazuje se skozi izraze in dejanja posameznikov ter skozi institucionalne politike in prakse, ki spodbujajo marginalizacijo, izključevanje, fizično nasilje, omalovaževanje romskih kultur in življenjskih slogov ter sovražni govor, uperjen proti Romom in drugim posameznikom in skupinam, ki so bili v času nacizma in so še danes označeni za »cigane« ter zaradi tega stigmatizirani ali preganjani. To vodi v obravnavanje Romov kot domnevno družbi tuje skupine in povezovanje njenih pripadnikov z nizom slabšalnih stereotipov ter izkrivljenih podob, ki predstavljajo posebno obliko rasizma.

Anticiganizem obstaja že stoletja. Bil je bistven element v politikah preganjanja in uničevanja, ki so jih proti Romom izvajali nacistična Nemčija, fašistični in skrajni nacionalistični partnerji ter drugi kolaboranti, ki so sodelovali pri teh zločinih. Ni se začel z nacizmom in ni se končal z njegovim koncem, temveč ostaja osrednji element zločinov, zagrešenih nad Romi. Kljub pomembnemu delu, ki ga opravljajo Organizacija združenih narodov, Evropska unija, Svet Evrope, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in druga mednarodna telesa, stereotipi in predsodki o Romih še vedno vztrajajo in se večinoma nekaznovano uporabljajo, ker jih še nihče ni dovolj odločno zakonsko prepovedal ali ovrgel.

Po slovenski ustavi imajo Romi poseben položaj in posebne pravice, Slovenija je edina država na svetu, ki je za urejanje položaja Romov sprejela in uveljavila poseben zakon. Kljub temu ostajajo Romi ena bolj diskriminiranih družbenih skupin. Velika večina Romov je izključena iz socialnega in gospodarskega življenja, kar pripadnikom njihove skupnosti preprečuje polno uživanje pravic do izobrazbe, zaposlitve, zdravja, dostojnega stanovanja in čiste pitne vode. In v tem položaju Romi niso po lastni izbiri.

KULTURA

MLADI OPOZARJAJO, DA JE RAZLIČNOST NARODA IN ETNIČNIH SKUPNOSTI, BOGASTVO EVROPE IN SVETA. JEZIK IN RAZLIČNE KULTURE SO POMEMBNI ZA VSAKO NACIJO IN NAROD IN ZA NJIHOVO PREPOZNAVNOST.

KAJ JE KULTURA?

To je veliki pojem.. najpomembnejši pa je jezik nekega naroda. Veliko let se v romski skupnosti trudimo da bi se romska kultura obdržala in obstala. Veliko let se tudi trudimo, da bi romski jezik tudi standardizirali, vendar nam do sedaj to še ni uspelo.

Romi že 1000 let bežijo vse povsod po svetu, ampak njihova tradicija in običaji ostajajo, je pa tukaj problem saj nove mlajše generacije ne znajo in poznajo svoj materni jezik (romski).

Romska kultura je po celem svetu znana in spoštovana po svoji  spontanosti, običajno pa zelo podcenjena v sami romski skupnosti in neposredni sredini v kateri živijo pripadniki romske skupnosti.

Mediji so ključnega pomena v 21. stoletju, ker se lahko ohranja identiteta, kultura in jezik. Preko medijev se lahko vpliva na različne segregacije in diskriminacije. Z mediji se lahko poboljša tudi stanje bilo katere etične skupnosti ali večinskega naroda in njihovo prepoznavnost. Mediji so glavni viri informiranja, dogajanj in lahko pridonesejo ključne spremembe v družbenem življenju med večinskim narodom in drugimi etičnimi in narodnim skupinam.

Zveza romske skupnosti Umbrella- Dežnik in Romski informacijski center Anglunipe imata v programu in načrtu v prihodnosti odpreti katedro za romološke študije, v katere se bodo vključevali vsi zainteresirani mladi Romi in drugi, ter bodoči profesorji romskega jezika.

Različne človeške družbe imajo različne kulture, osebna kultura posameznika pa se lahko razlikuje od kulture drugega.

Članek pripravili: Hana Habič, Maruša Sirnik, Denis Azizoski in Aleš Habič

Terne sar dikena upri romani identiteta i kultura katari lengere jakja.

Terne 17.7.2021 ko tabor baši amari kultura, identiteta thaj romani čhib kaj ke dingjepe o roma thaj aver nacionalno inditetija kaj pravgja pe o pučipe pali romani čhib i so bijavola šukar te kerola pe bašo romano kulturakoro htaj romano identiteti palo državakoro nivelo te anola pe o pindjaripe htaj pravola pe romološko studije ki Slovenija savo bi ovola o pinjaripe i intereso palo sa sikavne thaj sikavde palo romano studij thaj pindjaripe kataro romano indititeto thaj kulturakoro pučipe palo romani nacija. Katare jakja taro terne kaj bijavola šukar i država te dolašaipe thaj o suporto palo pravipe romano romološko thaj kulturakoro centro savo bi ovola palo sa terne thaj zainteresirime pali romani kulturo i indetiteto

ROMSKA ODDAJA

Spoštovani poslušalci in poslušalci zopet z vami v vaši romski oddaji Anglunipe,

tokrat bomo govorili o uspešni izvedbi Tabora Mladih, na katerega so se udeležili mlajši in starejši z različnih koncev Slovenije, na kateremu smo imeli različne delavnice, kot so: delavnice krepitve funkcionalne pismenosti- pisanje prošenj za delo, sestavljanje različnih vabil, sestavljanje življenjepisa, delavnice prepoznavanje diskriminacije in neenake obravnave- kdaj prepoznamo diskriminacijo in anticiganizem, kam se lahko obrnemo in sporočimo tovrstno diskriminacijo  ali anticiganizem. Delavnice smo imeli tudi o romskem jeziku in o zgodovinI romov.

Pred češko ambasado je 20.07.2021 ob 11 uri potekal mirni shod v boju proti anticiganizmu in diskriminaciji, kjer so se udeležili kot mladi in stari v podporo ubitega roma z strani policije na češkem.

Nekaj več informacij v naši romski oddaji 22.07.2021 ob 18:00 uri

Oddajo napisala Hana Habič

Dragone ašunevalen palem sijem tumenca ki tumari i amari radijsko emisija Anglunipe,

Maj but ka vakera kataro tabor terne savo sasa kerdo kataro 15.07.2021 đi ko 18.07.2021, odote maj but sas aktivnostija palo pučipe thaj sikavipe, vazdipe lengoro edukacija, ramosaripe,o mangipe pašo buti, palo sastipe thaj korona virus, pinđaripe so si diskriminacije i anticiganizmo, romani čhip, kultura thaj inditeta.

Thaj nesave informacije save ule angli češko ambasada sasa kidime terne kaj upro prostesti savo sas ko šukaripe, vazdimo štrajk palo anticiganizam thaj diskriminacija palo amaro rom savo sas mudardo katari strana i policija andi Češka.

Maj but informacija dragone romalen kaj tumaro programi kataro časo 22.07.2021 ko 18:00 časi

Đi ko ašunipe

I oddaja kergja e Hana Habič