Jubilejni 10. izobraževalni tabor mladih v Moravskih toplicah/Rom e romese.

Zveza romske skupnosti Umbrella – Dežnik in njene organizacije z izvedbo taborjev je z veliko truda in dela, skozi katerega so šli veliko mladih Romov in drugih manjših in večinskega naroda, kjer so se skozi aktivnosti in delavnice spoznavali in učili en od drugega o identiteti in kulturi in svoje pripadnosti katera je pokazala, da predsodkov in diskriminacije med mladimi ni. Zveza romske skupnosti Umbrella – Dežnik skozi svoje delo s svojimi dolgoletnimi sodelavci kot različnimi subjekti in mentorji kateri so prispevali pri učenju in nudili strokovno usposabljanje in znanje, katere so podelili z mladimi na taborjih kot v temu letu nekaterih strokovnih mentorjev iz različnih uradov in funkcij kateri so bistvenega značaja in tako Zveza romske skupnosti se trudila povečati vpliv in značaj mladih v boju proti neenakosti in diskriminaciji, anticiganizmu kot dvigu zavesti pomembnosti izobraževanja, zaposlitve ter njihovih pravic v družbi.

Na taboru Moravske toplice – Učimo in družimo se skupaj so mladi skozi aktivnosti in delavnice pod različnimi mentorji o osveščanju boja proti nestrpnosti in diskriminacije Harisa Tahirovića in skozi delavnice neformalnega izobraževanja in osnovah v primeru komuniciranje predstavljanja z uradniki, četrtnimi in lokalnimi skupnostmi, večinskem prebivalstvu, osnovni bonton pogovora pod vodstvom mentorice Maje Jelenc. Mladi so se lahko skozi delavnice in aktivnosti spoznali o pomenu aktivnosti romske skupnosti in zagovorništva družbenih pravic pod vodstvom mentorja Jožeka Horvata Sandrelija Muca (predsednik sveta romske skupnosti RS). Delavnica Usmerjanje mladih v dokončanju osnovnih in srednjih šol in pridobivanje nacionalnih in poklicnih kvalifikacij, ker je v današnjem času zelo pomembnega značaja spodbujati mlade pri njihovemu izobraževanju, pod mentorstvom direktorja Bojana Hajdinjaka iz Cene Štupar.

Spoznavanje mladih o pomenu državnih uradov kot je od enih pomembnih za uresničevanje romskih nacionalnih strategij za manjšine in romsko skupnost kot je Urad za narodnost o pomenu romskega aktivizma, zagovorništva ter pravice družbenih manjšin pod mentorstvom gospoda magistra Staneta Baluha, direktorja Urada za narodnosti.

In tako so mladi taborniki prisluhnili, kaj pomeni prisotnost diskriminacije v praksi, v javnih institucijah (pojava diskriminacije, neenake obravnave) in pomen sodelovanje predstavnikov PP in romske skupnosti v RS pod mentorstvom Aleksandra Podgrajšek, policijski inšpektor.

Skozi aktivnosti zaradi večjega zanimanja večinskih in drugih manjšin o značaju romskih praznikov, tradicij, zgodovine in kulture in jezikov zaradi povpraševanja so mladi spoznavali še nekatere njim neznane reči in pomembnosti enega naroda in njihovih običajev. Seveda ni primanjkovalo prostočasnih aktivnosti in druženj.

Po mnenju mladih o taboru in najboljšemu mentorju, kateri je dobil najvišjo oceno od navedenih mentorjev:

• Haris Tahirović – 3, najbolj tečen
• Maja Jelenc – 4
• Bojan Hajdinjak – 4
• Stane Baluh – 5
• Aleksander Podgrajšek – 3
• Jožek Horvat Muc – 4

Najvišjo oceno z največ točkami je dobil mentor g. Stane Baluh, direktor Urada za narodnost po oceni njegove pristopnosti in dela z mladimi skozi zabaven in poučen način.

Za drugega najboljšega mentorja so mladi izbrali g. Bojana Hajdinjaka, direktor zavoda Cene Štupar

Za tretje mesto so mladi izbrali g. Aleksandra Podgrajška, policijskega inšpektorja.

Za najbolj tečnega mentorja so mladi izbrali Harisa Tahirovića zaradi sprotnih preverjanj in klicev, nadzora.

Mladi so na taboru spoznavali različne mentorje, dali svoj pogled in posegli v samo odločitev najboljšega mentorja in se zahvaljujejo Zvezi romske skupnosti Umbrella – Dežnik za tovrstna leta organiziranj takih taborov, katerih bi lahko bilo več, ker nas s tovrstnimi aktivnostmi združuje, spoznava in uči. Mislimo, da bojo prišli še drugi mladi, kjer se bojo naučili več o pomenu človek za človeka in spoznavali en drugega. Zahvaljujemo se tudi Svetu romske skupnosti RS za financiranje tovrstnih aktivnosti velikega značaja za integracijo romske skupnosti v družbi. Zahvaljujemo se tudi vsem mentorjem, ki so vsa leta dali svoj doprinos in učno znanje za nas mlade.

Članek sta pripravila Denis Azizoski, Maruša Sirnik, Aleksandra Mojić

Fotografije: Haris Tahirović

27. 7. 2022

Pogled na anticiganizem skozi oči mladih

Kljub vsem zavezam za boj proti anticiganizmu, so človekove pravice, predvsem Romov še nap^–rej kršene po celi Evropi. Romsko prebivalstvo se dolgotrajno sooča z diskriminacijo na visoki ravni po vsej celini. V naši organizaciji zato aktiv^–no pozivamo evropske vlade, da bi sprejeli bolj vključujoče in učinkovite ukrepe za Rome.

Glede na definicijo Evropske komisije proti ra^–sizmu in nestrpnosti je anti-ciganstvo posebna oblika rasizma, ideologija, ki temelji na rasni su^–periornosti, oblika razčlovečenja in negovanega institucionalnega rasizma z zgodovinsko diskri^–minacijo izraža nasilje, sovražni govor, izkorišča-nje, stigmatizacijo in po njegovem diskriminacijo. Izkazuje se skozi izraze in dejanja posameznikov, ter skozi institucionalne politike in prakse, ki spodbujajo marginalizacijo, izključevanje, fizič^–no nasilje, omalovaževanje romskih kultur in ži-vljenjskih slogov ter sovražni govor, uperjen proti Romom in drugim posameznikom in skupinam, ki so bili v času nacizma in so še danes označeni za »cigane« ter zaradi tega stigmatizirani ali pre^–ganjani. To vodi v obravnavanje Romov kot do-mnevno družbi tuje skupine in povezovanje nje-nih pripadnikov z nizom slabšalnih stereotipov ter izkrivljenih podob, ki predstavljajo posebno obliko rasizma.

epa00575940 A giant European flag is pictured in front of the building of the Council of Europe in Strasbourg, eastern France, on Wednesday 16 November 2005. The flag measuring 46m by 25m symbolises the 46 member states of the Council and the 25 members of the Union and is part of ceremonies to mark the 50th anniversary of the European flag. EPA/CHRISTIAN HARTMANN FRANCE OUT

Anticiganizem obstaja že stoletja. Bil je bistven element v politikah preganjanja in uničevanja, ki so jih proti Romom izvajali nacistična Nemčija, fašistični in skrajni nacionalistični partnerji ter drugi kolaboranti, ki so sodelovali pri teh zloči^–nih. Ni se začel z nacizmom in ni se končal z nje-govim koncem, temveč ostaja osrednji element zločinov, zagrešenih nad Romi. Kljub pomembne^–mu delu, ki ga opravljajo Organizacija združenih narodov, Evropska unija, Svet Evrope, Organiza^–cija za varnost in sodelovanje v Evropi in druga mednarodna telesa, stereotipi in predsodki o Ro^–mih še vedno vztrajajo in se večinoma nekazno-vano uporabljajo, ker jih še nihče ni dovolj odloč-no zakonsko prepovedal ali ovrgel.

Po slovenski ustavi imajo Romi poseben položaj in posebne pravice, Slovenija je edina država na svetu, ki je za urejanje položaja Romov sprejela

in uveljavila poseben zakon. Kljub temu ostajajo Romi ena bolj diskriminiranih družbenih skupin. Velika večina Romov je izključena iz socialnega in gospodarskega življenja, kar pripadnikom njiho^–ve skupnosti preprečuje polno uživanje pravic do izobrazbe, zaposlitve, zdravja, dostojnega stano^–vanja in čiste pitne vode. In v tem položaju Romi niso po lastni izbiri.

So maj but arakjola htaj resola e romen ko 2021 berš kaj panda marola pe plo anticiganizmo htaj diskriminacija ki saj luma htaj Evropa dikjola htaj o mehanizmija na koristinena pe palo maripe taro anticiganizmo htaj diskriminacije save Evropa-kere puvja sar o člano EU kerena bu lačipe upro Roma. Goleske terne o Roma kergje o diklo dikipe palo maripe palo našalipe akava bi lačo antici-ganizmo htaj iskriminacija, soske von nane kotor palo akava bi lačipe so kerol pes upro Roma.

Romani organizacija Zveza romske skupnosti Umbrella-dežnik htaj Romano informacijsko cen-tro Anglunipe ko tabori maškaro terne roma htaj naj Roma kergja maškarutno dialogo kulturakoro maškarutno dživdipe em dingje piro dikipe palo akava anticiganizmo sosi nasvalo i soske trubul te ačavol pe em te dol pes apeli ki Evropa htaj Evro-pakere puvja, maj sigjate te ačavol pes bilačipe so kerol pe, na samo upro Roma htaj aver manuša upro save kerol pe savi diskriminacija htaj antici-ganizmo (STOP ANTIDISKRIMINACIJA).

Članek pripravila: Haris Tahirović

Foto: Arhiv RIC Anglunipe

ODDAJA 05.08.2021

Spoštovani poslušalke in poslušalci  v naši oddaji bomo tokrat govorili o ustanovitvi sveta romske skupnosti Republike Slovenije ter njeni obletnici.

Po pobudi predsednika sveta romske skupnosti Jože Horvat Muc naj bi se uvedel in sprejel sklep o dnevu slovenskih Romov 26.7. ki naj bi bil pomemben dan za slovenske Rome. Zopet diskriminatorna in ločevalna izjava in pobuda s strani predsednika sveta romske skupnosti, katera vleče spet na slabo stanje romske skupnosti ter na ločevanje med avtohtone in ne avtohtone Rome.

Poslušali si bomo nekaj uvodnih besed s strani direktorja Staneta Baluha.

Več v poslušanju naše oddaje 05.08.2021 ob 18:00h .

Oddajo pripravila Hana Habič.

Dragone ašunevalen palem tumenca ki tumari romani radijsko oddaja Anglunipe, ka vakera pali buti taro dive kana ulo o svet palo romano pučipe savo legarole o Jože Horvat Muc, palo leskoro dikipe htaj leso gindo te anol pe o dive 26.07. palo slovensko Roma. Jože Horvat Muc palem kerola o pučipe amengoro thaj diskriminacija upre Roma save i agjar sile bi lačipe upro zakoni savo hulavol e romen ko avtohtono i na avtohtono Roma.

Thaj ka ašuna vakeripe kataro direktori palo manjinsko pučipe o rajo Stane Baluh.

Mja but ki amari romani emisija ko radio anglunipe, oven amencar 05.08.2021 kataro 18:00h.

I oddaja kergja Hana Habič.

Erdelezi

7. maja smo romski tradicionalni praznik Er-delezi praznovali pod manjšim vplivom covid virusa. Zaradi različnih ukrepov zbiranja se je zbralo ljudi v manjšem obsegu kot v preteklih letih. Praznik pomladi »Erdelezi« smo prazno-vali v romskem naselju v Ljubljani kjer so se zbrali tako mladi kot stari, romski in ne romski otroci in začeli z proslavljanjem tega čudovitega praznika. Vzdušje je bilo prijetno ob veseli rom-ski glasbi in pečenem jagnjetu, saj Romi ver-jamejo, da ima jagnje na ta dan neko posebno in magično moč za otroke in ostale družinske člane, tako rekoč naj bi v hišo prinesel življe-nje in radost. Tovrstna praznovanja pa niso po-membna le za romsko skupnost, temveč tudi za vse ostale pripadnike različnih narodnostnih skupnosti in večinskega prebivalstva, saj so imeli možnost spoznavati se, družiti med seboj in primerjati izročila praznika s katerim izmed svojih praznikov.

Erdelezi v izvornem pomenu predstavlja poz-drav pomladi in predstavlja tradicionalno, ne-materialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru prado-movine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, saj je ta praznik del družbeno-zgo-dovinske, etično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved.

Dandanes je ta praznik vse bolj oddaljen od mladih, predvsem v razvitem in polno naselje-nem mestu, zato smo jim omogočili vključitev v pripravo na praznovanje. Erdelezi je tradicija, ki naj bi bila pomembna za vsako romsko družino. Pri Romih je praznovanje omenjenega praznika v nekaterih stvareh zelo podobno praznovanju Đurđevdana oz. Jurjevega, ki se pri drugih naro-dih praznuje okoli 23. Aprila.

Pomen in sporočilo praznika Erdelezi je nov za-četek, zdravje in sreča.

7.maj i zveza Umbrella kergja tradicionalno ro-mano kulturno dive o Erdelezi, savo Roma kerena 1000 berš sar Romano dive em i Zveza Umbrella kergja ko tikno brojo o kidipe palo romano tra-dicionalno historijsko dive e ternenca sar te ike-rena pi kultura htaj tradicionalno pučipe sar si o Erdelezi, naštisargja te kera ko baro brojo bašo korona virus. Zveza Umbrella ko aver berš man-gela te kerol ko baro brojo kana ka ovol o vakti po šukar palo korona virus te šaj te kidamen em te amaro tradicijonalno divesa sar si o Erdelezi te šaj maj but terne htaj chave te sikave te ikja-ren pi tradicija save ka aven uključime ke asavkje programija htaj amare purane Roma sar sasa o tradicijonalno dive kataro amaro Erdelezi.

Članek pripravila: Hana Habič

Foto: Arhiv RIC Anglunipe

Vabljeni na Literarni večer V sožitju, ki bo potekal dne 5.11.2021 od 17:00h v Španskih Borcih v Ljubljani.

Vabljeni na svetovni dan romskega  jezika, ki bo potekal dne 5.11.2021 ob 15:00h v Španskih Borcih v Ljubljani.

ERDELEZI

7. maja smo romski tradicionalni praznik Erdelezi praznovali pod manjšim vplivom virusa Covid-19. Zbralo se nas je v manjšem obsegu, večina je bilo mladih Romov in drugi mladi v romskem naselju v Ljubljani.

V romskem naselju so se zbrali tako mladi kot stari, romski in ne romski otroci in začeli z proslavljanjem tega čudovitega praznika. Vzdušje je bilo prijetno ob veseli romski glasbi in pečenem jagnjetu, saj Romi verjamejo, da ima jagnje na ta dan neko posebno in magično moč za otroke in ostale družinske člane,  tako rekoč naj bi v hišo prinesel življenje in radost. Vsi prisotni so peli in plesali in se predvsem imeli dobro.

Erdelezi v izvornem pomenu  predstavlja pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno, nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, saj je ta praznik del družbeno-zgodovinske, etično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved.

Dandanes je ta praznik vse bolj oddaljen od mladih, predvsem v razvitem in polno naseljenem mestu, zato smo jim omogočili vključitev v pripravo na praznovanje. Erdelezi je tradicija, ki naj bi bila pomembna za vsako romsko družino.

Pri Romih je praznovanje omenjenega praznika v nekaterih stvareh zelo podobno praznovanju Đurđevdana oz. Jurjevega, ki se pri drugih narodih praznuje okoli 23. Aprila.

V romski skupnosti ni vse povsod enako, ampak pomen praznika je enak pri vseh: nov začetek, zdravje in sreča .

7.maj i zveza Umbrella kergja  tradicionalno romano kulturno dive o Erdelezi, savo Roma kerena 1000 berš sar Romano dive em i Zveza Umbrella kergja ko tikno brojo o kidipe palo romano tradicionalno historijsko dive e ternenca sar te ikerena pi kultura htaj tradicionalno pučipe sar si o Erdelezi, naštisargja te kera ko baro brojo bašo korona virus. Zveza Umbrella ko aver berš mangela te kerol ko baro brojo kana ka ovol o vakti po šukar palo korona virus te šaj te kidamen em te amaro tradicijonalno divesa sar si o Erdelezi te šaj maj but terne htaj chave te sikave te ikjaren pi tradicija save ka aven uključime ke asavkje programija htaj amare purane Roma sar sasa o tradicijonalno dive kataro amaro Erdelezi.

ROMSKI JEZIK

Romsko informacijski center Anglunipe, v podpori sofinanciranja projekta z strani ministerstva za kulturo je izvedel serijo romskih delavnic, romskega jezika, kulture ter identitete, tradicije in običajev romskega naroda.

Zainteresiranost in zanimanje mladih je preseglo pričakovanja za učenje romskega jezika, zgodovine in kulture. Poslušanost romske glasbe je na portalih vse večja, zato menimo da je tudi zainteresiranost za učenje romskega jezika povezana z tem. Povpraševanje po nadaljevanju delavnic romskega jezika je velika zato tudi v bodoče načrtujemo nadaljevanje delavnic.

Predsednik romskega društva Haris Tahirović je bil zelo presenečen na število zainteresiranih in je obljubil, da se bodo tovrstni programi nadaljevali.

Napisala: Hana Habič

Fotografije: Arhiv RIC

Romano informacijsko centro Anglunipe, palo baro pučipe pali romani chib htaj romani kultura em historia, si baro pučipe palo o sikavipe baši romani chib savo dola o programija ministarstvo palo kultura. O romano informacijsko centro kergja maj but o radione bašo sikavipe romani chib soske o pučipe palo romani chib maj but ikljola soske o terne htaj aver zinteresime, ašunena maj but romani muzika i mangena te djanena so giljavena palo soste djala i gili.

O predsedniko katari romani organizacija o Haris Tahirović sar mentori dikjola em ka kerola upro odova te šaj ko angluno djana asavke adukacije upro romani chib htaj historia htaj ko aver berš.

Text: Hana Habič

Foto: Arhiv RIC

Pogled na anticiganizem skozi oči mladih.

Kljub vsem zavezam za boj proti anticiganizmu, so človekove pravice Romov še naprej kršene po celi Evropi. Romsko prebivalstvo se dolgotrajno sooča z diskriminacijo na visoki ravni po vsej celini. Zato pozivamo evropske vlade, da sprejmejo bolj vključujoče in učinkovite ukrepe za Rome.

Glede na definicijo Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti je anti-ciganstvo posebna oblika rasizma, ideologija, ki temelji na rasni superiornosti, oblika razčlovečenja in negovanega institucionalnega rasizma z zgodovinsko diskriminacijo izraža nasilje, sovražni govor, izkoriščanje, stigmatizacijo in po njegovem diskriminacijo. Izkazuje se skozi izraze in dejanja posameznikov ter skozi institucionalne politike in prakse, ki spodbujajo marginalizacijo, izključevanje, fizično nasilje, omalovaževanje romskih kultur in življenjskih slogov ter sovražni govor, uperjen proti Romom in drugim posameznikom in skupinam, ki so bili v času nacizma in so še danes označeni za »cigane« ter zaradi tega stigmatizirani ali preganjani. To vodi v obravnavanje Romov kot domnevno družbi tuje skupine in povezovanje njenih pripadnikov z nizom slabšalnih stereotipov ter izkrivljenih podob, ki predstavljajo posebno obliko rasizma.

Anticiganizem obstaja že stoletja. Bil je bistven element v politikah preganjanja in uničevanja, ki so jih proti Romom izvajali nacistična Nemčija, fašistični in skrajni nacionalistični partnerji ter drugi kolaboranti, ki so sodelovali pri teh zločinih. Ni se začel z nacizmom in ni se končal z njegovim koncem, temveč ostaja osrednji element zločinov, zagrešenih nad Romi. Kljub pomembnemu delu, ki ga opravljajo Organizacija združenih narodov, Evropska unija, Svet Evrope, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in druga mednarodna telesa, stereotipi in predsodki o Romih še vedno vztrajajo in se večinoma nekaznovano uporabljajo, ker jih še nihče ni dovolj odločno zakonsko prepovedal ali ovrgel.

Po slovenski ustavi imajo Romi poseben položaj in posebne pravice, Slovenija je edina država na svetu, ki je za urejanje položaja Romov sprejela in uveljavila poseben zakon. Kljub temu ostajajo Romi ena bolj diskriminiranih družbenih skupin. Velika večina Romov je izključena iz socialnega in gospodarskega življenja, kar pripadnikom njihove skupnosti preprečuje polno uživanje pravic do izobrazbe, zaposlitve, zdravja, dostojnega stanovanja in čiste pitne vode. In v tem položaju Romi niso po lastni izbiri.

KULTURA

MLADI OPOZARJAJO, DA JE RAZLIČNOST NARODA IN ETNIČNIH SKUPNOSTI, BOGASTVO EVROPE IN SVETA. JEZIK IN RAZLIČNE KULTURE SO POMEMBNI ZA VSAKO NACIJO IN NAROD IN ZA NJIHOVO PREPOZNAVNOST.

KAJ JE KULTURA?

To je veliki pojem.. najpomembnejši pa je jezik nekega naroda. Veliko let se v romski skupnosti trudimo da bi se romska kultura obdržala in obstala. Veliko let se tudi trudimo, da bi romski jezik tudi standardizirali, vendar nam do sedaj to še ni uspelo.

Romi že 1000 let bežijo vse povsod po svetu, ampak njihova tradicija in običaji ostajajo, je pa tukaj problem saj nove mlajše generacije ne znajo in poznajo svoj materni jezik (romski).

Romska kultura je po celem svetu znana in spoštovana po svoji  spontanosti, običajno pa zelo podcenjena v sami romski skupnosti in neposredni sredini v kateri živijo pripadniki romske skupnosti.

Mediji so ključnega pomena v 21. stoletju, ker se lahko ohranja identiteta, kultura in jezik. Preko medijev se lahko vpliva na različne segregacije in diskriminacije. Z mediji se lahko poboljša tudi stanje bilo katere etične skupnosti ali večinskega naroda in njihovo prepoznavnost. Mediji so glavni viri informiranja, dogajanj in lahko pridonesejo ključne spremembe v družbenem življenju med večinskim narodom in drugimi etičnimi in narodnim skupinam.

Zveza romske skupnosti Umbrella- Dežnik in Romski informacijski center Anglunipe imata v programu in načrtu v prihodnosti odpreti katedro za romološke študije, v katere se bodo vključevali vsi zainteresirani mladi Romi in drugi, ter bodoči profesorji romskega jezika.

Različne človeške družbe imajo različne kulture, osebna kultura posameznika pa se lahko razlikuje od kulture drugega.

Članek pripravili: Hana Habič, Maruša Sirnik, Denis Azizoski in Aleš Habič

Terne sar dikena upri romani identiteta i kultura katari lengere jakja.

Terne 17.7.2021 ko tabor baši amari kultura, identiteta thaj romani čhib kaj ke dingjepe o roma thaj aver nacionalno inditetija kaj pravgja pe o pučipe pali romani čhib i so bijavola šukar te kerola pe bašo romano kulturakoro htaj romano identiteti palo državakoro nivelo te anola pe o pindjaripe htaj pravola pe romološko studije ki Slovenija savo bi ovola o pinjaripe i intereso palo sa sikavne thaj sikavde palo romano studij thaj pindjaripe kataro romano indititeto thaj kulturakoro pučipe palo romani nacija. Katare jakja taro terne kaj bijavola šukar i država te dolašaipe thaj o suporto palo pravipe romano romološko thaj kulturakoro centro savo bi ovola palo sa terne thaj zainteresirime pali romani kulturo i indetiteto