Anglunipe.si - Romski informacijski center Anglunipe
  • Domov
  • O nas
    • Projekti
  • Aktualno
  • Dogodki
  • Galerija
  • Bukvarna
  • ZVEZA UMBRELLA-DEŽNIK
  • RADIO RIC
Domov
O nas
    Projekti
Aktualno
Dogodki
Galerija
Bukvarna
ZVEZA UMBRELLA-DEŽNIK
RADIO RIC
Anglunipe.si - Romski informacijski center Anglunipe
  • Domov
  • O nas
    • Projekti
  • Aktualno
  • Dogodki
  • Galerija
  • Bukvarna
  • ZVEZA UMBRELLA-DEŽNIK
  • RADIO RIC

Fotografska razstava Črna usoda – Kali traš

december 24, 2022 by anglunipe Ni komentarjev

Društvo romski informacijski center Anglunipe in člani Zveze Umbrella-Dežnik so z mladimi ustvarili fotografsko razstavo v spomin žrtvam Holokavsta. Poti raziskovanja so jih popeljala v Rižarno v Trstu, na Ljubelj in v Jasenovac na Hrvaškem. Z razstavo so mladi pod mentorstvom Harisa Tahirovića in Marka Cotič-Trojerja, v centru kulture Španski borci v obdobju od 26.oktobra do 14. novembra 2022, predstavili različna zbrana gradiva iz krajev spominjanja ter širši zgodovinski okvir iz časa holokavsta. Od 18.11. dalje pa je bila razstava na ogled v avli OŠ France Prešeren v Mariboru.

Namen projekta je ohranitev zgodovinskega spomina na usode žrtev nacističnih koncentracijskih taborišč med II. svetovno vojno, še posebej Romov. Spomin na preganjanje Romov je kolektivna dolžnost, ki »nas spominja na potrebo po spopadanju z njihovo vztrajno diskriminacijo. Ker je zavedanje o danes že bolj oddaljeni zgodovini še posebej šibko med mlajšimi je dan poudarek na poteh na kraje spominjanja mladih udeležencev, ki so poleg obiska muzejskih in drugih obeležij na krajih spominjanja oblikovali tudi svoje videnje tega zgodovinskega obdobja preko priprave gradiva za fotografske razstave. Preko razstave želimo mladim Romom iz Slovenije in mladih iz drugih etničnih skupnosti omogočiti počastitev spomina na žrtve holokavsta. Namen razstave je ozaveščanje Romov in večinskega prebivalstva o usodi Romov v času holokavsta, saj so te žrtve v veliki meri pozabljene ali celo ignorirane s strani večinskega prebivalstva, malo pa je zavedanja o teh žrtvah tudi med romsko populacijo. Z vključitvijo mladih v obiske različnih krajev spominjanja bomo pomagali, da se ohrani ta zgodovinski spomin, ter da se seznanijo in ozavestijo z zgodovino neenakopravne in diskriminatorne obravnave romske skupnosti, tudi obiskovalci razstav.

Po končani vojni leta 1945 je bil genocid nad Romi potisnjen v pozabo. V ospredju so bila predvsem vprašanja o judovskem holokavstu in njegovih posledicah, medtem ko genocid nad Romi in Sinti v javnem diskurzu sploh ni bil priznan. Dalj časa se o njem niti ni govorilo in celo povojni nemški uradniki so »romsko vprašanje« pripeljali do sklepa, da so nacisti le sledili zakonom, ki so bili v veljavi še pred vojno in uzakonjeni z namenom sankcioniranja kriminalcev in lopovov. Trajalo je precej let, da so se romske organizacije javno oglasile in je romski genocid postal del zgodovine okupirane Evrope med drugo svetovno vojno.

Po neuradnih ocenah so nacisti med leti 1939 in 1945 usmrtili okoli pol milijona Romov, nekateri menijo, da celo milijon in pol. Romi so bili tako kot etnična skupina za Judi druga največja žrtev nacističnega režima. Nacisti so si zadali, da bodo v okviru svoje »končne rešitve ciganskega vprašanja« Rome uničili v celoti. K temu je sodila tudi njihova načrtna sterilizacija. Zelo znani so tudi množični poboji Romov z območja nekdanje Jugoslavije. Že v začetku novembra 1941 so blizu Beograda postrelili več tisoč srbskih Romov (skupaj z Judi). Leta 1942 so se začele množične deportacije Romov v koncentracijsko taborišče Jasenovac, ki ga je ustanovila kvizlinška hrvaška država NDH. Število pobitih Romov v Jasenovcu se giblje med 80 in 100.000. V koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau naj bi umrlo 21.000 Romov, ki so jih tja pripeljali iz 14 evropskih držav. Poleg tega so se usmrtitve Romov dogajale še v drugih taboriščih.

Luščilnica riža – Rižarna – Koncentracij­sko taborišče Rižarna je bilo ustano­vljeno takoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. Sprva je služilo kot vojaško oz. policijsko taborišče (Polizeilager), že od konca istega leta pa kot uničevalno taborišče (Vernichtungslager). Rižarna je bilo edino na-cistično taborišče s krematorijem na tleh današnje Italije. Rižarna je velika stavba v kateri so najprej luščili riž, leta 1943 pa so jo nacisti spremenili v koncentracijsko taborišče. Leta 1944 so v notranjosti zgradili krematorijsko peč, v kateri so sežgali okrog 4000 do 5000 ljudi. Žrtve so pobijali na različne načine. Sprva je bil glavni način s prirejenim tovornjakom, ki je imel izpuh speljan v zadnji del poln žrtev, kasneje pa v improvizirani plinski celici v garaži ob krematoriju. Zmogljivost peči je bila 50 do 70 trupel dnevno. Žrtve so bili po večini Slovenci, nato Hrvati, italijanski protifašisti in Romi in Judje. Za hitrejše iztrebljanje so ljudi tudi obešali. Rižarna je bila tudi zbirno središče za nacistična uničeval-na koncentracijska taborišča, skozi katero je šlo okrog 20.000 oseb. Rižarno je vodil Odilo Globočnik, ki je ena izmed najodgovornejših oseb za pomor milijonov ljudi v holokavstu in vrhovni rabelj Rižarne v Trstu vse do konca 2. svetovne vojne. Globočnik se je pozneje zelo prizadevno vključil v „dokončno rešitev judovskega vprašanja“, predvsem na Poljskem. Koncentracijsko taborišče Ljubelj je bilo zgrajeno leta 1943 na obeh straneh ljubeljskega prelaza kot pomožno taborišče koncentracijskega taborišča Mauthausen. Do konca vojne je moralo približno 1800 jetnikov skopati predor skozi Karavanke. Pri tem je okoli 40 ljudi umrlo zaradi trdega dela ali pa so jih usmrtili. Največji del jetnikov, okoli 800, so bili Francozi približno 450 Poljakov, 188 Rusov in 144 Jugoslovanov. Okoli 70 Nemcev in Avstrijcev so bili, večinoma, obsojeni lopovi in roparji. Ostali jetniki so prišli iz Češke, Norveške, Luksemburga, Grčije, Belgije in Nizozemske. Komandant taborišča je bil Julius Ludolf, katerega je avgusta 1943 nadomestil Jakob Winkler. Zdravnik taborišča Sigbert Ramsauer je bil odgovoren za določitev jetnikov, ki so šli nazaj v Mauthausen. Usmrtil je okoli 30 ljudi z injekcijo bencina v srce, ker je menil, da ne bi preživeli transporta v Mauthausen.

Ta postopek je imenoval »lepa smrt«. Jetnike pa je tudi zlorabljal za svoje poskuse. po odločitvi britanskega vojaškega sodišča je bil Jakob Win kler usmrčen na vislicah. Sigbert Ramsauer je bil leta 1956 pomiloščen.

 

Na območju današnje Slovenije so med drugo svetovno vojno Rome in Sinte v koncentracijska taborišča pošiljale italijanske okupacijske ob-lasti in nemški okupator. Madžarski okupator je Rome med drugim pošiljal na prisilno delo. Pomore nad Romi so izvajali tudi partizani.

 

Članek pripravila: Maja Jelenc

 

Share:
Reading time: 5 min

Mednarodni dan spomina na romske žrtve genocida med drugo svetovno vojno

december 24, 2022 by anglunipe Ni komentarjev

2. avgust je izbran za mednarodni dan spomina na najmanj 2.897 Romov, katere so nacisti v enem dnevu odpeljali v plinske komore koncentracijskega taborišča v Auschwitzu. Med leti 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah okoli 600.000 oziroma celo milijon in pol, kljub temu pa Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim. Holokavst je bil sistematično, birokratsko in državno sponzorirano preganjanje in morija milijonov ljudi nacističnega režima in njihovih sodelavcev.

2. avgusta se je letos že 11 leto odvijala svečana komemoracija na romskem pokopališču Uštica v Jasenovcu, kjer je bilo ubitih več kot 16.000 Romov, katero organizira Zveza Romov Hrvaške Kali Sara in saborski zastopnik Veljko Kajtazi. Komemoracije so se udeležili visoki državni predstavniki Hrvaške, veleposlaniki in predstavniki romske skupnosti. Komemoracije so se udeležili tudi predstavniki romske skupnosti iz Slovenije, g. Haris Tahirović, predstavnik Zveze Umbrella-Dežnik ter RIC-a Anglunipe in g. Jožek Horvat Muc, predstavnik Sveta romske skupnosti Slovenije.

Prav tako so bili prisotni mladi Zveze Umbrella-Dežnik in RIC Anglunipe, saj pod mentorstvom g. Tahirovića pripravljajo fotografsko razstavo oz. projekt Kali traš oz. Črna usoda, katere na-men je ohranitev zgodovinskega spomina na usode žrtev nacističnih koncentracijskih taborišč med II. svetovno vojno, še posebej Romov. Ker je zavedanje o danes že bolj oddaljeni zgodovini še posebej šibko med mlajšimi, je dan poudarek na poteh na kraje spominjanja mladih udeležencev, ki pa bodo poleg obiska muzejskih in drugih obeležij na krajih spominjanja oblikovali tudi svoje videnje tega zgodovinskega obdobja preko priprave gradiva za fotografske razstave. Namen projekta je torej tudi ozaveščanje Romov in večinskega prebivalstva o usodi Romov v času holokavsta, saj so te žrtve v veliki meri pozabljene ali celo ignorirane s strani večinskega prebivalstva, malo pa je zavedanja o teh žrtvah tudi med romsko populacijo.

Na tej omenjeni poti spominjanja so se mladi seznanili z najokrutnejšimi dnevi v zgodovini romske etnične skupnosti na ozemlju nekdanje NDH, ki segajo v leto 1942. Spomladi tega leta so namreč ustaške oblasti pričele s sistematično gonjo zoper romsko prebivalstvo. Ob koncu 2. svetovne vojne in agoniji Pavelićevega režima so bili Romi na področju parahrvaške države tik pred iztrebljenjem. Odredba o še enem ideološko prežetem zločinskem in genocidnem dejanju »poglavnikovih« privržencev je v veljavo stopila 19. maja. V tem uradnem dokumentu je Vrhovno orožniško poveljstvo vse podrejene orožniške polke širom hrvaške države pozvalo, da v svojih območjih delovanja aretirajo vse pripadnike romske skupnosti in jih v dogovoru s pristojnimi pokrajinskimi oziroma lokalnimi oblastmi nemudoma deportirajo v Jasenovac. O surovosti in razsežnostih »reševanja romskega vprašanja« zgovorno priča podatek, da je bilo samo v mesecu dni, od 20. maja do 20. junija, v jasenovškem koncentracijskem sistemu smrti ubitih približno 10.000 pripadnikov romske etnične skupnosti.

 

Sprva so ustaške pazniške enote namestile prispele kolone romskega prebivalstva v opustošeni srbski vasici Uštica, nedaleč od Jasenovca, katera je dobila tudi naziv »Ciganski logor« (Ci-gansko oziroma Romsko taborišče). V njem so vladale katastrofalne življenjske razmere. Lakota, žeja, izčrpanost in nenehno fizično trpinčenje so vsakodnevno terjali na desetine življenj. Zaradi množičnih transportov in preskromnih nastanitvenih zmogljivosti je ustaško »likvidacijsko osebje« t. i. odvečne internirane romske pregnance vseskozi sistematično pokončevalo na bližnjem morišču v Gradini.

V delovne skupine je bilo vključeno le majhno število Romov, opravljali pa so najbolj »umazana« in težaška dela. Zadolženi so bili za dela v opekarni, žagi, na nasipu, za sečnjo gozda. Mnoge pa je taboriščno vodstvo odredilo za opravljanje del na prizoriščih množičnih pokolov. Ti t. i. grobarji so bili priča najhujšim zverinstvom tedanjih »jasenovških klavcev«, zaradi česar je bilo ta dela še toliko težje opravljati. Rome so imeli za živali nižje vrste, nekaj podobnega mišim, katerih uničevanje ni bilo le dovoljeno, temveč tudi priporočeno. Slednje nedvomno potrjuje tudi podatek, da so Luburićevi morilci v manj kot letu dni, torej do izteka leta 1942, usmrtili domala vse internirane Rome.

Naš največji cilj, katerega smo si zadali je izobraziti mlade Rome in tudi večinsko prebivalstvo o pomenu spoštovanja človekovih pravic in potrebe po boju za večjo enakopravnost in družbeno vključenost kot jamstvo, da se kaj takega nikoli več ne zgodi. Želimo okrepiti pripravljenost romske mladine in mladih iz drugih etničnih skupnosti, da branijo človekove pravice in postanejo glasniki miru v svojih skupnostih in socialnih krogih ter širše v splošni populaciji.

 

Članek pripravila: Maja Jelenc

Share:
Reading time: 3 min

Teden jezikov na OŠ Vodmat

december 24, 2022 by anglunipe Ni komentarjev

Vsako leto v Evropi 26. 9. obeležujemo Evropski dan jezikov. V obdobju od 26.9. – 29. 9. 2022, je za učence zadnje triade na OŠ Vodmat v Ljubljani potekal kulturni dan oz. kar teden na temo Svetovni dan jezikov.

Na pobudo Sveta Evrope vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov, ki pa so ga na OŠ Vodmat za potrebe njihovega kulturnega dne razširili na različne jezike iz celega sveta. V Evropi je 225 jezikov, na svetu pa kar 6500. Z učenjem jezikov se širijo obzorja, se uči strpnosti in medsebojnega razumevanja.

Učenci omenjene šole so spoznavali jezikovno in kulturno pestrost Evrope oz. celotnega sveta ter se pogovarjali o pomenu vseživljenjske ga učenja jezikov, prepoznavali jezike, zastave, države, pri glasbeni umetnosti so poslušali tradicionalno glasbo različnih držav in njihove himne, pri likovni umetnosti pa so risali zastave in države ter pisali pozdrave različnih držav.

Učenci osmega razreda pa so se na petih delavnicah učili kitajščine, japonščine, korejščine, španščine in romščine. Vsak dan jim je bilo za kosilo pripravljena jed iz različnih držav.

Na ta dan jim je bil predstavljen tudi romski jezik, katerega jim je približal g. Haris Tahirović. Poleg osnovnih fraz sporazumevanja v romskem jeziku jim je predstavil in približal romsko zgodovino, kulturo in identiteto.

 

Članek pripravila: Majaj Jelenc

Fotografije: Haris Tahirović

Share:
Reading time: 1 min

Tabor mladih 2022 v Moravskih Toplicah

december 24, 2022 by anglunipe Ni komentarjev

Tudi v letošnjem letu smo v času od 14.07. – 17.07.2022 v sodelovanju članov Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik izvedli tabor mladih, ki se ga je udeležilo 8 mladih iz različnih krajev po Sloveniji. Tako kot vsa leta doslej, smo bili tudi letos nastanjeni v bungalovih v Moravskih Toplicah.

Namen tabora je pridobivanje novih znanj in veščin, druženje generacij, predvsem pa veliko lastne aktivnosti s poudarkom na vrednotah medsebojnega spoštovanja, solidarnosti in pomoči.

V zelo bogatem in raznolikem programu tabora so potekale delavnice, npr. osveščanje in boj proti diskriminaciji in nestrpnosti do pripadnic in pripadnikov romske skupnosti, delavnice neformalnega izobraževanja, pomen romskega aktivizma oz. zagovorništva pravic družbenih manjšin, romski jezik – osnove sporazumevanja, usmerjanje mladih v dokončanje osnovne in srednje šole in pridobivanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij, predstavitev delovanja Urada za narodnosti predstavitev romskih praznikov, tradicije, zgodovine in kulture, prisotnosti diskriminatornih praks v javnih institucijah (pojavi diskriminacije in neenaka obravnava) in Pomen sodelovanja predstavnikov PP in romsko skupnostjo v RS različne športne igre, …kvizi, družabna tekmovanja idr.

Pri izvedbi tabora so s svojimi predavanji pripomogli različni mentorji, eksperti na svojih področjih. Tako smo na taboru mladih gostili mag. g. Stanka Baluha, direktorja Urada za narodnosti, g. Jožeka Horvata– Muca kot predsednika Sveta romske skupnosti, g. Aleksandra Podgrajška – policijski inšpektor PU Ljubljana, mag. g. Bojana Hajdinjaka direktorja javnega zavoda Cene Štupar in mentorja Harisa Tahirovića in Majo Jelenc.

Celotno dogajanje je bilo prežeto s prijateljskim druženjem, športom, informativnimi delavnica-mi, pa še kakšnim presenečenjem…

Da je tabor res po meri mladih, ga soustvarjajo tudi mladi sami. Da smo lahko tudi letos uspeš-no izvedli tabor, se moram zahvaliti vsem predavateljem in mentorjem, ter sofinancerju Svetu romske skupnosti Republike Slovenije.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Share:
Reading time: 1 min

Erdelezi (Djurdjevdan)

december 24, 2022 by anglunipe Ni komentarjev

Zveza Umbrella-Dežnik in partnerska organizacija RIC Anglunipe so 6. maja v romskem naselju v Štepanji vasi uprizorili obeleževanje s kulturnim programom in predstavitvijo praznično obrednih opravil praznika Erdelezi. Pri projektu so sodelovala romsko društva iz Ljubljane, ki so vključena v Zvezo Umbrella-Dežnik. Obeležja praznika Erdelezi v romskem naselju se je udeležilo okoli 50 ljudi, pripadnikov večinskega prebivalstva in drugih etničnih skupin, prevladovali pa so pripadniki romske skupnosti. Obeleževanje tovrstnih praznikov je pomembno za romsko skupnost hkrati pa se s takšnimi kulturnimi dogodki borimo tudi proti diskriminaciji in izključevanju ter morebitnemu večjemu razumevanju romske skupnosti.

S projektom oz. predstavitvijo smo predstavili izvorne korenine romske skupnosti in njen pomen za sodobno kulturo preko tradicionalnega romskega praznika, spodbujali k ohranjanju sestavin kulturne dediščine romske skupnosti s poudarkom na zavedanju izvornih korenin in kulturne identitete, spodbujali raziskovanje kulturne dediščine in spodbujali aktivno sodelovanje pripadnikov starejših generacij z mlajšimi generacijami iz vrst romske skupnosti (prenos kulturnih izročil, običajev, folklore ter specifične nošnje in romske kulinarike). Projekt je omogočil mlajši populaciji, da spozna in prisluhne kako je praznik potekal v obdobju njihovih babic in dedkov. Temeljni namen obeleževanja praznika Erdelezi je nadaljnje ohranjanje in osveščanje pripadnikov romske skupnosti s svojo tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, ki pomembno opredeljuje družbeno-zgodovinsko, etnično-kulturno identiteto Romov. Ohranjanje tradicije tovrstnih praznikov so pomembni za krepitev kulturne identitete in samozavesti pripadnikov romske skupnosti, saj je poudarek na mladih, ki bodo praznične običaje ohranjali in jih prenašali na svoje otroke.

Obeleževanje tega praznika, ki pomeni konec zime in prebujanje pomladi in kot skupno tradicijo značilna za številne narode (vzhodnega Sredozemlja oz. Bližnjega vzhoda , Balkana in širše), vsebuje različna značilna opravila (čaščenje poganskega oz. predkrščanskega božanstva pomladi in plodnosti), tako v času pred dnevom praznika kot v času praznika. V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega mleka in ne jedo ovčjega mesa, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi. V pozdrav pomladi se na praznični dan s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasi domove, pletejo se venci iz rastlinja in vejicami mlade vrbe, ki se jih meče na strehe domov. Prinese se izvirska voda, v katero se potopijo jajca, cvetje in vejice mlade vrbe, ki jih uporabljajo za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj verujejo, da se s tem odstranijo negativnosti, ki so se dogodile v preteklem letu. Ponekod z vodo čistijo tudi zidove hiš. Po kopanju in umivanju se Romi posebej svečano oblečejo v tradicionalne noše oz. oblačila, nadenejo nakit, izvaja romska glasba (poje ob violini, tolkalih in harmoniki) in pleše romska kola pozno v noč. Na ta dan se je meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in družinske člane, ker prinaša v hišo življenje in radost.

Ta praznik praznujejo vsi Romi, ne glede na to, ali so pravoslavni ali katoliški kristjani ali pripadniki islamske vere. Za Rome kot »potujočo državo«, kot jih pogosto imenujejo pripadniki drugih narodov, je konec poti, ko prideta sneg in zima, spomladi, ko pride toplejše vreme, pa se „kolo spet zažene“. Ta starodavni in najpomembnejši romski praznik Erdelezi je s prihodom Romov na Balkan konec 14. in v začetku 15. stoletja našel svoje mesto in preživel v simbiozi z krščanskim praznikom Jurjevo.

Z zgodovinskega, družbenega in kulturnega vidika so Romi po svojem izvoru nomadski na-rod notranje strukturiran po plemenih, katerih pripadniki so bili vešči raznovrstnih obrtnih in drugih opravil. Celo leto so potovali in delali ter si tako pridobivali premoženje in plačilo. Spali so pod vedrim nebom, v naravi poleg vodotoka, kar simbolizira romska zastava, zgornja polovica modra, ki predstavlja nebo in mir, spodnja zelena polovica pot in svobodo gibanja, rdeči krog v sredini pa izjemno naporno oz. mučno romsko zgodovino. V jeseni prekinili svoja potovanja in zimo preživeli na enem mestu, z obeleževanjem tega praznika pa je pomenilo premik svojega tabora (»čerge« – mali šotor) in ponovni odhod na negotovo pot pridobivanja premoženja in plačila.

Praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno nematerialno kultur-no dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, kjer živijo in bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja. Erdelezi, ki ga ni mogoče pripisati eni sami kulturi, praznujejo z obredi, posvečenimi Khidru in Elizeju, ki sta zaščitnika živali in rastlin, za katere verjamejo, da prinašajo blaginjo družinam in družbi ter povečujejo plodnost. Za to sezonsko spremembo, ki je Ederlezi za Rome, kot je predstavljeno v Kusturičevem «Času Ciganov», ki se v turščini imenuje Hidirellez, izpeljanka iz „hıdırlık“, kar v stari turščini pomeni travnik, se priprave začnejo nekaj dni prej in praznovanja se lahko traja tudi več dni. Legenda pravi, da prerok Khidr ni raje obiskoval neurejenih kra-jev, kar je podlaga za prvo in najpomembnejšo stvar pred 6. majem: generalno čiščenje.

Čeprav se praznovanja praznika Erdelezi razlikujejo od države do države, obstajajo nekatere skupne tradicije, ki segajo v stare čase. Pohodništvo v divjini, organiziranje festivalov in razvedril, priprava posebne hrane – zlasti riževih jedi, značilnih za regije – uživanje jagnjetine, pozornost na obleko, obiskovanje sorodnikov in obdarovanje, prižiganje ognja in trikratni skok čez njega, dajanje miloščine, obiskovanje svetišč, grobnic in turbetov, molitev, žrtvovanje živali – zaobljuba v imenu preroka Khidra -, valjanje na travi in izrekanje želja za zdravje, srečo in blaginjo so med temi starimi in običajnimi tradicijami, je mogoče videti v skoraj vseh regijah.

Erdelezi se je leta 2016 tudi uvrstil na Unescov seznam Nesnovne kulturne dediščine.

Članek pripravila: Hana Habič

Foto: Arhiv RIC Anglunipe

Share:
Reading time: 5 min

Vabljeni 7.11.2022 Španski Borci Ljublana na Literarni večer, V sožitju. od 18:00 ure

november 6, 2022 by anglunipe Ni komentarjev

Share:
Reading time: 1 min

Vabljeni ob svetovnem dnevu, romskega jezika. Akaripe ko e lumijakoro dive pali romani čhib. 7.11.2022 Ljubljana Španskib Borci , Moste polje od 17:30. uri.

november 6, 2022 by anglunipe Ni komentarjev

Share:
Reading time: 1 min

Svetovni v naši oddaji 10.11.2022 ob 18:00 uri dan romskega jezik in literarni večer več oddaji.

november 6, 2022 by anglunipe Ni komentarjev

Spoštovane poslušalke in  poslušalci  v  naši romski oddaji bomo gostili romskega aktivista iz Francije g. Sali Useina, kateri je bil tudi predavatelj na okrogli mizi ob svetovnemu dnevu romskega jezika, ki je potekal 7.11.2022 v Ljubljani.

Zveza Umbrella- Dežnik in RIC Anglunipe sta organizirala tudi literarni natečaj in večer in zmagovano literarno delo vam bomo predstavili tudi v oddaji.

O dogodkih bomo več spregovorili v naši radijski oddaji zato vljudno vabljeni k poslušanju.

 

Dragone ašunevalen ki amari programa radio Aanglunipe ka vakera bašo romano chibakoro dive htaj amare misafirija ki amari programa katari Francija o rajo Sali Usein savo sasa jekutno mentori htaj vakerdo baši romani chib htaj romani identiteta em kultura htaj o vakeripe kataro literarno romane htaj đikane poezija ko vakeripe bašo Roma htaj savi nakavgja angluno jekutno than i piri nagrada ka ašuna maj but ki amari emisija.

Oven amenca 10.11.2022 ko 18časo, đi ko ašunipe.

 

Share:
Reading time: 1 min

DRUŠTVO ROMSKI INFORMACIJSKI IN ZNANSTVENO – RAZISKOVALNI CENTER SLOVENIJE – ANGLUNIPE VAS VLJUDNO VABI NA PREMIERNO OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE KALI TRAŠ – ČRNA USODA, POSVEČENO ŽRTVAM HOLOKAVSTA V II. SVETOVNI VOJNI, KI BO DNE 26.10.2022 OB 18.00 URI V PROSTORIH CENTRA KULTURE »ŠPANSKI BORCI«, ZALOŠKA 61 V LJUBLJANI Razstava je delo mladih Romov in mladih iz drugih etničnih manjšin ter večinskega prebivalstva pod mentorstvom Harisa Tahirovića in Marka Cotič-Trojerja.

oktober 21, 2022 by anglunipe Ni komentarjev

 

 

UVOD
Namen projekta je ohranitev zgodovinskega spomina na usode žrtev nacističnih
koncentracijskih taborišč med II. svetovno vojno, še posebej Romov. Spomin na preganjanje
Romov je kolektivna dolžnost, ki »nas spominja na potrebo po spopadanju z njihovo vztrajno
diskriminacijo. Ker je zavedanje o danes že bolj oddaljeni zgodovini še posebej šibko med
mlajšimi je dan poudarek na poteh na kraje spominjanja mladih udeležencev, ki so poleg
obiska muzejskih in drugih obeležij na krajih spominjanja oblikovali tudi svoje videnje tega
zgodovinskega obdobja preko priprave gradiva za fotografske razstave.
Preko razstave želimo mladim Romov iz Slovenije in mladih iz drugih etničnih skupnosti
omogočiti počastitev spomina na žrtve holokavsta. Namen razstave je ozaveščanje Romov
in večinskega prebivalstva o usodi Romov v času holokavsta, saj so te žrtve v veliki meri
pozabljene ali celo ignorirane s strani večinskega prebivalstva, malo pa je zavedanja o teh
žrtvah tudi med romsko populacijo. Z vključitvijo mladih v obiske različnih krajev spominjanja
bomo pomagali, da se ohrani ta zgodovinski spomin, ter da se seznanijo in ozavestijo z
zgodovino neenakopravne in diskriminatorne obravnave romske skupnosti, tudi obiskovalci
razstav.
Po končani vojni leta 1945 je bil genocid nad Romi potisnjen v pozabo. V ospredju so bila
predvsem vprašanja o judovskem holokavstu in njegovih posledicah, medtem ko genocid
nad Romi in Sinti v javnem diskurzu sploh ni bil priznan. Dalj časa se o njem niti ni govorilo in
celo povojni nemški uradniki so »romsko vprašanje« pripeljali do sklepa, da so nacisti le
sledili zakonom, ki so bili v veljavi še pred vojno in uzakonjeni z namenom sankcioniranja
kriminalcev in lopovov. Trajalo je precej let, da so se romske organizacije javno oglasile in je
romski genocid postal del zgodovine okupirane Evrope med drugo svetovno vojno.
Po neuradnih ocenah so nacisti med leti 1939 in 1945 usmrtili okoli pol milijona Romov,
nekateri menijo, da celo milijon in pol. Romi so bili tako kot etnična skupina za Judi druga
največja žrtev nacističnega režima. Nacisti so si zadali, da bodo v okviru svoje »končne
rešitve ciganskega vprašanja« Rome uničili v celoti. K temu je sodila tudi njihova načrtna
sterilizacija. Zelo znani so tudi množični poboji Romov z območja nekdanje Jugoslavije. Že v
začetku novembra 1941 so blizu Beograda postrelili več tisoč srbskih Romov (skupaj z Judi).
Leta 1942 so se začele množične deportacije Romov v koncentracijsko taborišče Jasenovac,
ki ga je ustanovila kvizlinška hrvaška država NDH. Število pobitih Romov v Jasenovcu se
giblje med 80 in 100.000. V koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau naj bi umrlo
21.000 Romov, ki so jih tja pripeljali iz 14 evropskih držav. Poleg tega so se usmrtitve Romov
dogajale še v drugih taboriščih.
Luščilnica riža – Rižarna – Koncentracijsko taborišče Rižarna je bilo ustanovljeno takoj po
kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. Sprva je služilo kot vojaško oz. policijsko taborišče
(Polizeilager), že od konca istega leta pa kot uničevalno taborišče (Vernichtungslager).
Rižarna je bilo edino nacistično taborišče s krematorijem na tleh današnje Italije. Rižarna je
velika stavba v kateri so najprej luščili riž, leta 1943 pa so jo nacisti spremenili v
koncentracijsko taborišče. Leta 1944 so v notranjosti zgradili krematorijsko peč, v kateri so
sežgali okrog 4000 do 5000 ljudi. Žrtve so pobijali na različne načine. Sprva je bil glavni
način s prirejenim tovornjakom, ki je imel izpuh speljan v zadnji del poln žrtev, kasneje pa v
improvizirani plinski celici v garaži ob krematoriju. Zmogljivost peči je bila 50 do 70 trupel
dnevno. Žrtve so bili po večini Slovenci, nato Hrvati, italijanski protifašisti in Romi in Judje. Za
hitrejše iztrebljanje so ljudi tudi obešali. Rižarna je bila tudi zbirno središče za nacistična
uničevalna koncentracijska taborišča, skozi katero je šlo okrog 20.000 oseb. Rižarno je vodil
Odilo Globočnik, ki je ena izmed najodgovornejših oseb za pomor milijonov ljudi v holokavstu

in vrhovni rabelj Rižarne v Trstu vse do konca 2. svetovne vojne. Globočnik se je pozneje
zelo prizadevno vključil v "dokončno rešitev judovskega vprašanja", predvsem na Poljskem.
Koncentracijsko taborišče Ljubelj je bilo zgrajeno leta 1943 na obeh straneh ljubeljskega
prelaza kot pomožno taborišče koncentracijskega taborišča Mauthausen. Do konca vojne je
moralo približno 1800 jetnikov skopati predor skozi Karavanke. Pri tem je okoli 40 ljudi umrlo
zaradi trdega dela ali pa so jih usmrtili. Največji del jetnikov, okoli 800, so bili Francozi
približno 450 Poljakov, 188 Rusov in 144 Jugoslovanov. Okoli 70 Nemcev in Avstrijcev so
bili, večinoma, obsojeni lopovi in roparji. Ostali jetniki so prišli iz Češke, Norveške,
Luksemburga, Grčije, Belgije in Nizozemske. Komandant taborišča je bil Julius Ludolf,
katerega je avgusta 1943 nadomestil Jakob Winkler. Zdravnik taborišča Sigbert Ramsauer je
bil odgovoren za določitev jetnikov, ki so šli nazaj v Mauthausen. Usmrtil je okoli 30 ljudi z
injekcijo bencina v srce, ker je menil, da ne bi preživeli transporta v Mauthausen. Ta
postopek je imenoval »lepa smrt«. Jetnike pa je tudi zlorabljal za svoje poskuse. po odločitvi
britanskega vojaškega sodišča je bil Jakob Winkler usmrčen na vislicah. Sigbert Ramsauer
je bil leta 1956 pomiloščen.
Na območju današnje Slovenije so med drugo svetovno vojno Rome in Sinte v
koncentracijska taborišča pošiljale italijanske okupacijske oblasti in nemški okupator.
Madžarski okupator je Rome med drugim pošiljal na prisilno delo. Pomore nad Romi so
izvajali tudi partizani.
Z razstavo mladi in mentorji predstavljamo različna zbrana gradiva iz krajev spominjanja ter
širši zgodovinski okvir iz časa holokavsta.

 

 

Share:
Reading time: 4 min

oktober 21, 2022 by anglunipe Ni komentarjev

Share:
Reading time: 1 min
Page 10 of 22« First...«9101112»20...Last »

Izberite jezik:

Kategorije

  • Aktualno (219)
  • Bukvarna (1)
  • Dogodki (54)
  • Galerija (13)
  • Radio Arhiv (79)
  • Zveza Umbrella Dežnik (17)

Oglejte si nas na Bloggerju

Anglunipe Blogger

Všečkaj našo stran

Facebook Pagelike Widget

Najbolj gledano

UPREROMA – Protest bo!

UPREROMA – Protest bo!

9. oktobra 2017
ERTF-Konferenca-2015-Slovenija

ERTF-Konferenca-2015-Slovenija

6. novembra 2017
ZMAGOVALCI LITERARNEGA NATEČAJA  “V SOŽITJU” 2017

ZMAGOVALCI LITERARNEGA NATEČAJA “V SOŽITJU” 2017

Tudi bog je umaknil svoj pogled od Ciganov/Romov : Berša bibahtalipe Romenghere : Naci holokausta

Tudi bog je umaknil svoj pogled od Ciganov/Romov : Berša bibahtalipe Romenghere : Naci holokausta

1. decembra 2017
RADIO ANGLUNIPE- 9.11.2017   »V sožitju«

RADIO ANGLUNIPE- 9.11.2017 »V sožitju«

2. decembra 2017

Zadnji dodani

Naraščajoče napetosti med romsko skupnostjo in lokalnimi oblastmi v JV Sloveniji

13. junija 2025

SPOROČILO ZA JAVNOST

3. junija 2025

Napovednik radijske oddaje Romano Anglunipe: Pogovor o romski skupnosti v Ljubljani s CSD Vič Rudnik

1. junija 2025

Center za socialno delo Ljubljana krepi vezi z romsko skupnostjo

29. maja 2025

Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov romskih društev v letu 2025 Rok prijave: 23. 6. 2025

23. maja 2025

Prijavite se na naše novice

Prijavi se na novice in bodi na tekočem z dogajanjem RIC!

Haris Tahirović

Aktualno

  • Naraščajoče napetosti med romsko skupnostjo in lokalnimi oblastmi v JV Sloveniji

  • SPOROČILO ZA JAVNOST

  • Napovednik radijske oddaje Romano Anglunipe: Pogovor o romski skupnosti v Ljubljani s CSD Vič Rudnik

  • Center za socialno delo Ljubljana krepi vezi z romsko skupnostjo

  • Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov romskih društev v letu 2025 Rok prijave: 23. 6. 2025

Socialna omrežja

FOLLOW ME ON INSTAGRAM

This error message is only visible to WordPress admins

Error: No feed found.

Please go to the Instagram Feed settings page to create a feed.

TwitterFacebookFlickrGoogleInstagram
© 2017 Izdelava strani: PIARA.si