Ljubljana, 6. marec 2026 – Po prvih 100 dneh veljavnosti t. i. zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti predstavniki romske skupnosti opozarjajo na izrazito poslabšanje razmer na terenu. Na posvetu, ki ga je organizirala Zveza romske skupnosti Umbrella–Dežnik, so udeleženci iz jugovzhodne Slovenije izpostavili povečano socialno stisko, poglabljanje diskriminacije ter zmanjšano zaupanje v državne institucije.
Predsednik zveze Umbrella–Dežnik Haris Tahirović je poudaril, da sprejeti ukrepi ne naslavljajo ključnih vzrokov socialne izključenosti romske skupnosti. Po njegovih besedah zakon temelji predvsem na represivnih mehanizmih, namesto na dolgoročnih razvojnih pristopih, kot so izobraževanje, zaposlovanje in izboljšanje bivalnih pogojev.
»Namesto sistemskih rešitev smo priča ukrepom, ki povečujejo stisko ljudi in ne prispevajo k trajni integraciji,« je poudaril Tahirović. Ob tem je opozoril tudi na problem nenamenske porabe sredstev, ki so bila formalno namenjena romski skupnosti, vendar po ocenah udeležencev niso dosegla svojega namena.
Na konkretne posledice ukrepov je opozoril tudi Zvonko Golobič, predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja. Izpostavil je predvsem vpliv rubeža socialnih transferjev na vsakdanje življenje romskih družin.
»Za številne posameznike in družine so socialni transferji edini vir preživetja. Njihovo zmanjševanje ali odvzem pomeni neposredno poglabljanje socialne stiske ter ustvarja strah in negotovost,« je poudaril Golobič.
Udeleženci posveta so opozorili tudi na otežen dostop do osnovne materialne pomoči. Po njihovih navedbah se pojavljajo administrativne ovire pri dodeljevanju prehranskih bonov na centrih za socialno delo, medtem ko naj bi bila pomoč nekaterih humanitarnih organizacij za Rome omejena ali nedostopna.
Ob tem so predstavniki skupnosti naslovili tudi izjave predsednika vlade Robert Golob glede zmanjšanja števila prekrškov. Ocenili so, da to ni neposredna posledica zakona, temveč predvsem rezultat že predhodno zaostrenega delovanja nadzornih institucij, zlasti Finančne uprave Republike Slovenije (FURS).
Dodatno skrb vzbujajo posredni učinki ukrepov, kot so zasegi vozil zaradi dolgov, ki zmanjšujejo mobilnost posameznikov ter otežujejo dostop do zdravstvenih storitev, izobraževanja in zaposlitvenih priložnosti.
Kot odgovor na zaznane razmere so udeleženci posveta soglasno sprejeli manifest »Dobro za Rome, dobro za Slovenijo«, ki predstavlja skupno vizijo vključujoče, pravične in enakopravne družbe. Dokument poudarja pomen politične participacije romske skupnosti, sistemskih vlaganj v izobraževanje in zaposlovanje ter krepitev kulturne identitete.
Manifest temelji na načelu, da je uspešna integracija romske skupnosti obojestranski proces, ki zahteva sodelovanje vseh deležnikov. Hkrati zavrača asimilacijske pritiske ter poudarja pomen spoštovanja kulturne raznolikosti.
Za uresničevanje zastavljenih ciljev je bila ustanovljena 15-članska delovna skupina, ki bo pripravila konkretne predloge ukrepov in spremljala njihovo implementacijo.
Udeleženci posveta so ob zaključku poudarili, da je nujen prehod od kratkoročnih represivnih ukrepov k celostnim politikam, ki temeljijo na človekovih pravicah, socialni pravičnosti in dolgoročni integraciji.
Ekipa RIC 24.3.2026
