V dinamičnem prvem polletju smo pri Zvezi Umbrella-Dežnik in RIC Anglunipe, skupaj z našimi
cenjenimi partnerskimi organizacijami, aktivno izvajali vrsto dejavnosti. Naše delovanje je bilo
osredotočeno na področja, za katera globoko verjamemo, da so ključna in najbolj koristna za celosten
razvoj romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Kljub finančnim in operativnim izzivom, s katerimi se
soočamo, ostajamo optimistični in trdno zavezani našemu poslanstvu. Verjamemo, da bomo s
skrbnim načrtovanjem, učinkovitim izvajanjem programov in močno podporo naših sodelavcev ter
predanih prostovoljcev tudi v letu 2025 uspešno prispevali k občutnim pozitivnim spremembam v
življenju romske skupnosti v Sloveniji. Zavedamo se, da bo to zahtevalo dodatno mero ustvarjalnosti
pri iskanju rešitev, prilagodljivosti pri soočanju z nepredvidenimi okoliščinami in močno predanost
vseh vpletenih. Toda prepričani smo, da bomo te ambiciozne cilje uspešno dosegli.
To spoznanje in dosedanje izkušnje pomenijo, da bo v prihodnjem letu naša pozornost še naprej
usmerjena predvsem na tista specifična področja, kjer prepoznavamo najizrazitejše potrebe in kjer
lahko naše delovanje prinese najbolj oprijemljive in dolgoročne rezultate za Rome v Sloveniji. Da bi
zagotovili optimalno usmeritev, smo že izvedli temeljito analizo dosedanjega delovanja, sistematično
zbirali povratne informacije od članov romske skupnosti ter podrobno preučili aktualne izzive, s
katerimi se romska populacija sooča na dnevni ravni. Na podlagi teh ugotovitev smo določili jasne
prioritete, ki nagovarjajo tri prepletene stebre življenja Romov: izobraževanje, ekonomske priložnosti
in ohranjanje bogate kulturne dediščine. Poseben poudarek bo na krepitvi socialne kohezije – tako
znotraj romske skupnosti kot tudi med romsko in večinsko populacijo, izboljšanju dostopa do vseh
ravni izobraževanja in zaposlovanja, učinkovitem zagovorništvu za romske pravice, individualnem
svetovanju kot ključnemu orodju za opolnomočenje posameznikov ter na ohranjanju, promociji in
vitalizaciji romske kulture in jezika, ki sta stebra romske identitete. V sklopu prizadevanj za
opolnomočenje in informiranje se bomo posvečali tudi razvoju spletnega uredništva in zagotavljanju
relevantnih informacij romski skupnosti v razumljivi obliki.
Večina naših aktivnosti je bila izvedena v sklopu zaposlitev ali pa s pomočjo prostovoljnega dela, kar
odraža našo zavezanost k trajnostnemu in odgovornemu ravnanju z razpoložljivimi sredstvi.
Zavedamo se, da ima zaposlovanje usposobljenega kadra ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti,
kontinuitete izvajanja projektov in strokovnosti našega dela. Le z angažiranjem posameznikov, ki so
predani našemu poslanstvu in opremljeni z ustreznim znanjem, lahko zagotovimo dolgoročne
pozitivne učinke. Hkrati pa si bomo še naprej prizadevali za krepitev in širitev vloge prostovoljstva
znotraj naše organizacije. Prostovoljci so neprecenljiv vir energije, znanja in povezovanja s
skupnostjo, ki omogočajo širši doseg in globlji vpliv našega dela. Njihova predanost in nesebičnost sta
navdih in temelj za izgradnjo bolj vključujoče družbe.
Naš program je celovito zasnovan in vključuje različne vidike izboljšanja položaja romske skupnosti. Z
izobraževalnimi, ozaveščevalnimi, kulturnimi in zagovorniškimi dejavnostmi si prizadevamo
dolgoročno vplivati na večjo vključenost Romov v izobraževalni sistem na vseh ravneh, na trg dela, v
javno življenje in kulturne dejavnosti širše družbe. V prvem polletju se je program aktivno izvajal v
različnih regijah Slovenije, kjer živi romska skupnost, s posebnim poudarkom na območjih z največjimi
potrebami. V izvedbo večine aktivnosti so bili aktivno vključeni naši zaposleni, člani romskih društev
in njihovi predani aktivisti, strokovnjaki z različnih področij in številni prostovoljci, ki so s svojim
prispevkom bistveno pomagali pri izvedbi posameznih aktivnosti. S tem pristopom, ki vključuje širok
krog deležnikov, zagotavljamo širok doseg našega dela in dolgoročne pozitivne učinke ne le na

romsko skupnost, temveč na širšo družbo kot celoto. Vključevanje različnih deležnikov – od
posameznikov v skupnosti do institucij – je ključnega pomena za trajnost in učinkovitost programa.
Najbolj aktivni smo bili na sledečih področjih:
Spodbujanje vključevanja romskih otrok in mladih v vzgojo in izobraževanje: To področje je za nas
strateškega pomena, saj je izobraževanje temelj za prihodnji razvoj in socialno mobilnost in smo
izvedli oz. bili prisotni na multidisciplinarnem sestanku na CSD Šiška, ki je bil namenjen celoviti
obravnavi tematike vključevanja romskih otrok iz naselja Roja v vrtec in osnovno šolo. Cilj je bil
premostiti ovire in zagotoviti podporo za nemoten prehod in vključenost otrok v izobraževalni sistem.
Opravili smo več terenskih obiskov v romskem naselju v Rojah, kjer smo opravili poglobljene
pogovore s starši otrok, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Staršem smo podrobno predstavili
pomen rednega obiskovanja pouka in vrtca ter jim nudili praktično pomoč in usmeritve. Gradili smo
zaupanje in razumevanje. Organizirali smo delavnice spodbujanja branja in pripovedovanja, ki so
otrokom in mladim približale svet knjig in pismenosti na interaktiven in zabaven način, s čimer smo
krepili njihove jezikovne spretnosti in ljubezen do učenja. Nudili smo več ur individualnega svetovanja
in usmerjanja mladih na mesečni ravni, s ciljem dokončanja šolanja in podrobnega seznanjanja s
postopki za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), kar odpira vrata na trg dela. Omenjene
dejavnosti so ob podpori društev in zaposlenih potekale predvsem v Ljubljani in Posavju, regijah, kjer
so potrebe po tovrstni podpori še posebej izrazite.
Prav tako so v Ljubljani in Posavju potekale terenske in individualne informativne delavnice in
svetovanja za starše. Smatramo, da tovrstne aktivnosti predstavljajo ključno strategijo za krepitev
vključenosti romskih otrok v izobraževalni sistem, saj aktivno vključujejo starše v izobraževalni proces
njihovih otrok. V sklopu aktivnosti nudimo tudi celoletna svetovanja in nudenje pomoči romskim
staršem pri vključevanju in ohranjanju vključenosti njihovih otrok v izobraževalne sisteme, kar je
dolgotrajen proces, ki zahteva nenehno podporo.
Pri aktivnostih za krepitev in razvoj funkcionalne pismenosti, posebej za pripadnice romske skupnosti
je na voljo celoletna individualna strokovna pomoč na področju funkcionalne pismenosti, ki se izvaja
ne le s strani zaposlenih, temveč tudi v sodelovanju z romskimi društvi v lokalnih skupnostih. Med
sodelujočimi društvi so: RD Romano Vilo, RIC Anglunipe, RD Sprememba takoj, RŠKD Krško, RD
Razvojni center mladih, RD Romano Čačipe in številni predani prostovoljci. Skupaj ustvarjamo mrežo
podpore, ki je dostopna tam, kjer je najbolj potrebna.
Kar se tiče ozaveščanja večinskega prebivalstva o diskriminaciji in odpravljanje le-te je bila v Krškem
8.aprila organizirana osrednja prireditev ob svetovnem dnevu Romov za vse zainteresirane. Dogodek
je bil priložnost za proslavo romske kulture, ozaveščanje o bogastvu romske zgodovine in opozarjanje
na izzive diskriminacije, s katerimi se Romi še vedno soočajo. Prireditev je služila kot most med
skupnostmi in spodbujala medsebojno spoštovanje.
Za ohranjanje in promocijo romskega jezika in kulture smo pri Zvezi Umbrella-Dežnik ob strokovni
podpori gospoda Harisa Tahirovića izvedli pomembne delavnice romskega jezika in kulture. Te so
zajemale dve delavnici romskega jezika za začetnike, ki sta udeležencem ponudili prve korake v
spoznavanju tega edinstvenega jezika, ter delavnico, posvečeno romski kulturi, zgodovini in
identiteti. Ta delavnica je prispevala k poglobljenemu razumevanju in spoštovanju romske dediščine.
V sklopu terenskega dela in individualne podpore je bilo izvedenih več aktivnosti na področju
opolnomočenja romskih aktivistov za učinkovitejše sodelovanje v svetih samoupravnih lokalnih
skupnosti. Cilj je zagotoviti, da so romski interesi ustrezno zastopani in slišani v lokalnih procesih
odločanja. Prav tako izvajamo celoletno zagovorništvo in komunikacijo z različnimi institucijami (kot

so centri za socialno delo, zdravstvene ustanove, uradi za delo, občine) v imenu in za romsko
skupnost. To vključuje posredovanje pri reševanju konkretnih problemov, opozarjanje na sistemske
ovire in zagotavljanje, da so pravice Romov spoštovane.
Naše delo je odraz globoke zavezanosti k ustvarjanju vključujoče in pravične družbe, kjer imajo vsi, ne
glede na njihovo etnično pripadnost, enake možnosti za dostojno življenje in uresničevanje svojega
potenciala.
Tekst: Maja Jelenc
Foto: Arhiv

Slovenija bi morala kot članica Evropske unije že pred vstopom v Unijo urediti te stvari in standard Romov dvigniti na višjo raven, ne pa, da še vedno živijo v gozdu.

Ljuan Koko

false

Ob 8. aprilu, svetovnem dnevu Romov, je 5. november razglašen za svetovni dan romskega jezika, saj so na ta dan leta 2008 prvič predstavili Romsko-hrvaški in Hrvaško-romski slovar. To sta edina svetovna dneva, ki ju Romi po vsem svetu tudi praznujejo in priznavajo.

V tej svobodi nam je dana možnost, da poiščemo svojo kulturno identiteto, katere najizrazitejši izraz je jezik … V teh uspešnih zgodbah o legalizaciji in urejanju izjemno slabih romskih naselij smo priča zanemarjanju romskega jezika, saj s težnjo po nenehnem dokazovanju slovenski družbi želimo prikazati rezultat integracije, ki pa se žal nagiba k asimilaciji.

V Evropi je več kot 17 milijonov Romov in romski jezik je priznan kot uradni jezik, še pravi Tahirović, ki poudarja nujno potrebo po njegovi standardizaciji. “Želimo, da ima romščina status uradnega jezika, tako kot na primer v Makedoniji ali na Kosovu. V Sloveniji mu je priznan status manjšinskega jezika, a standardiziran še ni.” Zakaj se romskega jezika ne bi učili že v osnovni šoli, kot denimo angleškega jezika, se sprašuje. Prepričan je namreč, da romski jezik v slovenskem prostoru izginja, še posebej v urbanih okoljih.

Na okrogli mu, ki jo je Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik organizirala z Društvom romski informacijski center Slovenije – Anglunipe, je spregovoril tudi prevajalec in aktivist za izboljšanje položaja Romov v svetu Ljuan Koko iz Srbije, avtor številnih knjig o Romih in težavah, povezanih z romsko skupnostjo. Prepričan je, da bo rimski jezik umrl zdaj, če se kaj ne ukrene pri izobraževanju.

Kot primer omenja Srbijo, kjer imajo 185 šolanih pedagoških asistentov, 85 moderatorjev, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi težavami Romov, in 60 lokalnih koordinatorjev v občinah za reševanje problematike romskih vprašanj. Na filološki fakulteti obstaja od novega šolskega leta katedra za romski jezik, kmalu pa bo romski jezik v 85 osnovnih šolah postal del učnega načrta. “Tako se krepita integracija in ustvarjanje novega položaja Romov v svetu,” pravi.

“Slovenija bi morala standard Romov dvigniti na višjo raven”

Koko ne razume, zakaj živijo nekateri Romi v Sloveniji brez osnovnega življenjskega standarda, v baraki brez vode in elektrike. “Slovenija bi morala kot članica Evropske unije že pred vstopom v Unijo urediti te stvari in standard Romov dvigniti na višjo raven, ne pa, da še vedno živijo v gozdu,” pravi. Rome pa je opozoril, da se morajo za boljši standard angažirati predvsem sami.

Profesor na zagrebški filozofski fakulteti Ljatif Demirin nevarnost izginjanja romskega jezika pripisuje predvsem slabi berljivosti knjig. Kot navaja, izidejo v Evropi letno le štiri knjige v romskem jeziku, knjige bere le 0,01 odstotka Romov, medtem ko v Sloveniji letno izide 8.700 knjižnih naslovov, knjige pa bere 47 odstotkov Slovencev.

Darko Rudaš: “Dokazovanje integracije se žal nagiba k asimilaciji”

Na večjo pozornost, ki bi jo morali posvetiti razvijanju in ohranjanju romskega jezika, je ob svetovnem dnevu tega opozoril tudi predsednik Foruma romske skupnosti Slovenije Darko Rudaš. Romi večinoma nimamo zapisane svoje zgodovine, prav tako nimamo svojega enotnega jezika, zato je prav, da se vsaj enkrat na leto spomnimo našega jezika in ga obudimo, je poudaril.

Stopnja budnosti narodne in kulturne zavesti Romov je bila skozi zgodovino različna in je bila vedno pogojena z zgodovinskimi okoliščinami, razlaga. Tako se Romi po svetu po njegovih besedah spopadajo z raznovrstnimi težavami, vendar so v Sloveniji svoboden narod, kar je najpomembneje. “V tej svobodi nam je dana možnost, da poiščemo svojo kulturno identiteto, katere najizrazitejši izraz je jezik,” je dodal. “V teh uspešnih zgodbah o legalizaciji in urejanju izjemno slabih romskih naselij smo priča zanemarjanju romskega jezika, saj želimo s težnjo po nenehnem dokazovanju slovenski družbi prikazati rezultat integracije, ki pa se žal nagiba k asimilaciji.”

“Več ko se bo slišala romska beseda, bolj bo sprejeta v slovenski družbi”

Rudaš ima občutek, da želijo Romi v Sloveniji včasih preveč ugajati večini in pohlevno pokazati, kako so se dvignili na raven večinskega naroda, tudi s tem, da rečejo, kako lepo doni slovenska glasba v romskih naseljih. “Seveda pa se tu postavlja vprašanje, ali so Romi ob tem izgubili del sebe,” razmišlja Rudaš. “Več ko se bo slišala romska beseda, bolj bo sprejeta v družbi in pridobivala enakovreden status jezika.”

V Evropi, kjer živi okoli 20 milijonov Romov, je romski jezik priznan kot uradni jezik. Romščina ima v številnih evropskih državah priznan status manjšinskega jezika, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. Ponekod, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa ima romščina status tudi uradnega jezika.

RAZPISUJETA

10. LITERARNI NATEČAJ

»V sožitju«

za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo, pesniško stvaritev ali pravljico

Na natečaju lahko sodelujejo vsi ne glede na starost in etnično pripadnost pod pogojem, da se pesmi ali zgodbe dotikajo sledečih tematik: življenje, sožitje, sreča, mir

Kako sodelovati?

Avtor naj svoje delo označi s šifro in ga priloži v e-mail sporočilu, označenem z zadevo: Za literarni natečaj »V sožitju«. Avtor naj navede tudi svoje kontaktne podatke (ime in priimek, letnico rojstva, naslov bivališča in telefonsko številko oz. kontakt).

Avtor s poslanim delom dovoljuje objavo svojega dela v tiskanih in elektronskih medijih.

Literarna dela so lahko napisana v romskem ali v slovenskem jeziku.

Poslana dela bo pregledal uredniški odbor revije Romano Lil, v katerem bodo objavljena tudi izbrana dela. Za objavljena dela ni predviden honorar.

Posamezni avtor nam lahko pošlje največ 2 literarni deli do vključno 03.11.2022 na naslov drustvo.anglunipe@gmail.com v Word formatu.

Natečaj se bo zaključil z literarnim večerom in razglasitvijo rezultatov komisije ter podelitvijo simboličnih nagrad najboljšim trem izbranim natečaja »V sožitju«, 

ki bo 05.11.2022 s pričetkom ob 18h v Kulturnem centru Španski borci

(Zaloška cesta 61 v Ljubljani), kjer se boste udeleženci natečaja lahko s svojimi avtorskimi deli tudi predstavili.

VABLJENI K SODELOVANJU!

V Beogradu 8. aprila smo v sodelovanju na mednarodnem srečanju z nacionalnim svetom Republike Srbije za romska vprašanja se je na povabilo udeležil predsednik Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik in predsednik Evropske romske organizacije ERO. Razprava je bila v zvezi stanja romske populacije v Evropi in Balkanu ter potek uključevanja Romov v izobraževanje osnovnih in srednjih šol ter vpisovanja na fakultete in mogočnost štipendije, katere so pomembnega vprašanja in budgeta z strani romskih organizacij, in kako bi država morala imeti poseben budget za rome in da bi lahko romski otroci nadaljevali z svojim šolanjem.

V nadaljevanju so bile naslednje teme in vprašanja kako bi zmanjšali revščino z trgom dela in pristopom zaposli me, tako da so to tudi pereče teme na trgu dela zaradi pripadnosti romskega naroda, diskrimancije in anticiganizma ter posledice težje zaposlitve.

Zveza romske skupnosti je izpostavila pomembnosti mladih pri izobraževanju in zaposlitvi, kjer se vsakodnevno soočaju z težavami v Sloveniji in Haris Tahirović je povedal tudi, da je zelo pomembno dvigovati in spodbujati dvig uključevanja mladih romskih žensk k aktivnem sodelovanju ter njihovih potreb kot tudi staršev katerih so pomemben steber k spodbujanju svojih otrok pri uključevanju v vrtce in šole. Zato so romske organizacije moralne komunicirati z institucijami in politiki za nemoteno delovanje in pomoč pri sredstvih za uresničevanje navedenih ciljev v vsakodnevnem življenju.

Haris Tahirović je povedal da moramo razmišljati pri ohranjanju svoje identitete in kulture in na temu področju smo največja manjšina Evrope, tako da tudi Evropske inštitucije in članice morajo uključevati mednarodne organizacije pri odločanju in potrebah mladih, kako bi izpoštovali Evropske strateške cilje, podpisane deklaracije (Mednarodne akte) katere so zavezane k spoštovanju človekovih pravic.

Predsednic nacionalnega sveta Republike Srbije za Rome in Haris Tahirović sta se odprto pogovarjala o skupnem sodelovanju in izmenjavi dobrih praks.

Prostočasne aktivnosti mladih iz različnih etičnih manjšin in večinskega prebivalstva, kateri so se v poletnem času družili in povezovali med seboj ter spoznavali svoje kulturne drugačnosti in vrednote. Nastala so tudi velika spoznanja in prijateljstva med njimi in smo eni izmed mnogih organizacij kateri uspevamo povezovati mlade ne glede na vero, raso in barvo kože, med seboj.

Zveza romske skupnosti Umbrella in Anglunipe ter romsko društvo Vilo dajejo večji poudarek na mlade in jih združujejo ter želijo in jih spodbujajo k spoznavanju in enakopravnemu uključevanju v družbe in s tem povečujejo medsebojno komunikacijo ter odprtost med njimi.

Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in RD Anglunipe RIC v skupnem sodelovanju organizirali več prostovoljnih delavnic za prostovoljce in medkulturno druženje mladih v boju proti izključevanju in diskriminaciji v prostorih Romskega Informacijskega centra Anglunipe RIC, kjer se mladi družijo, sodelujejo na različnih aktivnostih katere bodo tudi ene izmed ključnih povezovalcev med drugimi mladimi iz različnih skupnosti ter skupnemu soelovanju in zmanjševanju stereotipov diskriminacije in anticiganizma.

Zato mlade pozivamo k sodelovanju pri različnih aktivnosti.

ROMSKA ODDAJA

Spoštovani poslušalci in poslušalci zopet z vami v vaši romski oddaji Anglunipe,

tokrat bomo govorili o uspešni izvedbi Tabora Mladih, na katerega so se udeležili mlajši in starejši z različnih koncev Slovenije, na kateremu smo imeli različne delavnice, kot so: delavnice krepitve funkcionalne pismenosti- pisanje prošenj za delo, sestavljanje različnih vabil, sestavljanje življenjepisa, delavnice prepoznavanje diskriminacije in neenake obravnave- kdaj prepoznamo diskriminacijo in anticiganizem, kam se lahko obrnemo in sporočimo tovrstno diskriminacijo  ali anticiganizem. Delavnice smo imeli tudi o romskem jeziku in o zgodovinI romov.

Pred češko ambasado je 20.07.2021 ob 11 uri potekal mirni shod v boju proti anticiganizmu in diskriminaciji, kjer so se udeležili kot mladi in stari v podporo ubitega roma z strani policije na češkem.

Nekaj več informacij v naši romski oddaji 22.07.2021 ob 18:00 uri

Oddajo napisala Hana Habič

Dragone ašunevalen palem sijem tumenca ki tumari i amari radijsko emisija Anglunipe,

Maj but ka vakera kataro tabor terne savo sasa kerdo kataro 15.07.2021 đi ko 18.07.2021, odote maj but sas aktivnostija palo pučipe thaj sikavipe, vazdipe lengoro edukacija, ramosaripe,o mangipe pašo buti, palo sastipe thaj korona virus, pinđaripe so si diskriminacije i anticiganizmo, romani čhip, kultura thaj inditeta.

Thaj nesave informacije save ule angli češko ambasada sasa kidime terne kaj upro prostesti savo sas ko šukaripe, vazdimo štrajk palo anticiganizam thaj diskriminacija palo amaro rom savo sas mudardo katari strana i policija andi Češka.

Maj but informacija dragone romalen kaj tumaro programi kataro časo 22.07.2021 ko 18:00 časi

Đi ko ašunipe

I oddaja kergja e Hana Habič

RAZPISUJETA

                                                                                        RAZPISUJETA

                                                                      7. LITERARNI NATEČAJ

»V sožitju«

za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo, pesniško stvaritev ali pravljico

Zaradi epidemije podaljšujemo literarni natečaj na katerem lahko sodelujejo vsi ne glede na starost in etnično pripadnost pod pogojem, da se pesmi ali zgodbe dotikajo sledečih tematik: življenje, sožitje, sreča, mir

Kako sodelovati?

Avtor naj svoje delo označi s šifro in ga priloži v e-mail sporočilu, označenem z zadevo: Za literarni natečaj »V sožitju«. Avtor naj navede tudi svoje kontaktne podatke (ime in priimek, letnico rojstva, naslov bivališča in telefonsko številko oz. kontakt).

Avtor s poslanim delom dovoljuje objavo svojega dela v tiskanih in elektronskih medijih.

Literarna dela so lahko napisana v romskem ali v slovenskem jeziku.

Poslana dela bo pregledal uredniški odbor revije Romano Lil, v katerem bodo objavljena tudi izbrana dela. Za objavljena dela ni predviden honorar.

Natečaj bomo leto zaključil z literarnim večerom na spletnem radiu Anglunipe, kjer bomo tudi razglasili rezultate komisije literarnega natečaja »V sožitju«, 

ki bo 19.11.2020 s pričetkom ob 18h na spletnem radiu

www.anglunipe.si (radio RIC)

kjer bomo zmagovalna dela tudi predstavili.

VABLJENI K SODELOVANJU!

   So fincirajo Ministrstvo za kulturo in svet romske skupnosti RS

   literarnega natečaja »V sožitju«,

V času od 09.08.2020 do 12.08.2020 je Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik v Moravskih toplicah izvedla že 7 izobraževalni tabor mladih. Tabora so se udeležili mladi iz različnih regij Slovenije. Na taboru so potekale delavnice socialno-družbenih veščin in vključevanje v družbo, razgovori in predstavitve o možnih izobraževalnih in poklicnih poteh, delavnice iz področje kulture in romskega jezika. Delavnice so bile v največji mer namenjene oblikovanju karierne poti in iskanju prve zaposlitve.

Na izobraževalnem taboru se bodo predstavili uspešni Romi in drugi na različnih poklicnih področjih, ki je vključeval tudi delavnice iz področja oblikovanja karierne poti, ki si jih marsikateri mladi Romi zaradi pomanjkanja poznavanja poklicev in zaposlitvenih možnosti kot tudi pomanjkanje podpore kariernih centrov ne zna niti zamisliti, ob čemer je kariera dojemana v sodobnem svetu vedno pogosteje kot vseživljenjska pot posameznika, vključno z vseživljenskim učenjem, ki nudi možnosti razvoja kariere pri katerikoli starosti, tudi ob morebitnih  primanjkljajih v izobrazbi, v okviru delavnic je bil prikazan tudi potek in improvizacija zaposlitvenega razgovora. Med drugim so se udeleženci seznanili  tudi z poklici različnih smeri, katere so predstavili uspešni Romi in jim prikazali njihovo pot do uspeha.

Namen programa izobraževalnega tabora je bil opolnomočiti in aktivirati pripadnike in pripadnice romske manjšine, da bodo lažje vstopali na trg dela. V okviru programa smo mlade Rome in Rominje preko aktivnosti  tudi motivirati, da se aktivno vključijo v proces iskanja zaposlitve. Preko aktivnosti smo z delavnicami omogočili tudi krepitev funkcionalne pismenosti, kjer so se pripadniki romske skupnosti naučili samostojnega izpolnjevanja obrazcev, formularjev, pripaviti življenjepis, zaposlitveni in karierni načrt. S krepitvijo tovrstnih aktivnosti pri Zvezi Umbrella-Dežnik želimo prispevati k znižanju stopnje brezposelnosti iskalcev prve zaposlitve pri romski populaciji, ter s tem omogočiti hitrejšo integracijo Romov v delovno okolje, saj si bodo z delom omogočili bolj kvalitetno življenje. Na taboru pa ni manjkalo tudi športnih in prostočasnih aktivnosti.

Pri Zvezi Umbrella-Dežnik dajemo mladim velik pomen zatorej so bili v okviru priprave na izvedbe tabora vključeni kot pomočniki, prostovoljci in promotorji aktivnosti med mladimi.
Poleg tabora, so imeli mladi iz romske skupnosti v Ljubljani  tudi možnost aktivno sodelovati pri prostočasnih aktivnostih v počitniškem času. Temeljni namen prostočasnih  aktivnosti je krepitev vrstniškega, medgeneracijskega in medkulturnega stičišča in nadaljnji razvoj  drugih družbenih podpornih aktivnosti s poudarkom na vseživljenjskemu učenju ter opolnomočenju otrok in mladih Romov ter drugih  etničnih skupin in večinskega naroda za učinkovito delovanje v življenjskih situacijah.

Program podpira Svet romske skupnosti RS.

10.3.2018 je občina Krško v sodelovanju z romskim društvom iz Krškega in z Zvezo romske skupnosti Umbrella-Dežnik, ter z romskim informacijskim centrom Anglunipe organizirala in omogočila romski mladini obisk živalskega vrta, ogleda Ljubljane in Ljubljanskega gradu. Ker so si nekateri lahko prvič ogledali živalski vrt in si ogledali večje mesto so bili zelo presenečeni in navdušeni nad Ljubljano.

Uredila: Ekipa RIC-a 21.3.2018