Ocena in priporočilo Zagovornika načela enakosti o zaključku postopka ocene diskriminatornosti Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji.

Na pobudo Zveze Umbrella-Dežnik in g. Harisa Tahirovića je Zagovornik načela enakosti dne 17. 10. 2022 izdal Oceno diskriminatornosti 10. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Istega dne je izdal tudi priporočilo Vladi Republike Slovenije.

V nadaljevanju vam predstavljamo povzetek ocene in priporočila.

Zagovornik načela enakosti (v nadaljevanju: Zagovornik) je prejel pobudo za izvedbo ocene diskriminatornosti Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1), v kateri pobudnik izraža nezadovoljstvo zaradi problematične delitve na pripadnike avtohtone in neavtohtone romske skupnosti. S tem v zvezi se je izpostavilo predvsem vprašanje ustrezne zastopanosti oz. predstavništva pripadnikov celotne romske skupnosti v Republiki Sloveniji, tako avtohtone kot neavtohtone, in sicer v sestavi Sveta romske skupnosti v Republiki Sloveniji, kakor to določa veljavni ZRomS-1. Zagovornik se je zato odločil, da preuči določbe ZRomS-1 in oceni morebitno diskriminatornost zakona z vidika izpostavljene problematike. Zagovornik je skladno z določbami Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) ocenjeval diskriminatornost določbe prvega odstavka 10. člena ZRomS-1, po kateri je izmed 21 članov Sveta romske skup-nosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: SRS, tudi: Svet) 14 članov predstavnikov Zveze Romov Slovenije (v nadaljevanju: ZRS), preostalih sedem pa predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti. Pri tem Zagovornik kot spornega ni izpostavil tretjinskega dela članstva v SRS s strani slednjih, temveč dvotretjinski del članstva v SRS s strani predstavnikov zgolj ene izmed romskih zvez – ZRS.

Zagovornik je ocenjeval, ali so pripadniki neavtohtone romske skupnosti glede članstva svojih predstavnikov v SRS prav zaradi ekskluzivne vloge ZRS v Svetu v manj ugodnem položaju od pripadnikov avtohtone romske skupnosti (ki imajo sicer zagotovljene svoje predstavnike že v tretjini članov Sveta, ki jo sestavljajo izvoljeni predstavniki romskih skupnosti v občinskih svetih). Ocenjeval je, ali ureditev pomeni posredno diskriminacijo neavtohtone romske skupnosti pri sestavi SRS. Za namen ocene takšne posredne diskriminatornosti obravnavanega dela prvega odstavka 10. člena ZRomS-1 je Zagovornik ugotavljal dejansko stanje glede združevanja in zastopanosti pripadnikov romske skupnosti v društvih po posameznih zvezah. V ta namen je preverjal, koliko oz. katera društva, s koliko člani in s sedeži v katerih občinah (s tradicionalno oz. netradicionalno naseljeno romsko skupnostjo), so vključena v vsako od obstoječih oz. delujočih zvez romske skupnosti. Zagovornik je pridobil večino zaprošenih podatkov s strani štirih od skupaj petih delujočih (od skupaj sedmih uradno registriranih) romskih zvez. Dodatno je na predlog ene od romskih zveze še preverjal, kako so v zvezah in še posebno v ZRS zastopani pripadniki romske skupnosti iz JV Slovenije v primerjavi s pripadniki romske skupnosti v SV Sloveniji.

Primerjava razmerij med številom romskih društev po določenih delih romske skupnosti v ZRS na eni strani in v vseh štirih (od skupaj petih) romskih zvez na drugi strani je pokazala, da je v ZRS zastopan enak delež društev iz JV Slovenije in celo nekoliko večji delež društev iz območij neavtohtone romske skupnosti, kot velja za štiri romske zveze skupaj. Pri tem je pomembno tudi to, da so v ZRS vključena štiri romska društva iz večjih krajev oz. mest, posebej z območij, kjer romska skupnost ni avtohtono naseljena. Je pa zaznati velik razkorak med številom društev, ki so, in številom društev, ki niso vključena v ZRS – več kot dve tretjini vseh Zagovorniku poznanih romskih društev ni vključenih v ZRS.

Na podlagi analize pridobljenih podatkov je tako Zagovornik ocenil, da z ekskluzivnostjo ZRS v SRS romska društva s sedeži v občinah na območjih, kjer romska skupnost ni tradicionalno naseljena, niso postavljena v manj ugoden položaj v primerjavi z romskimi društvi s sedeži v občinah na območjih, kjer je romska skupnost avtohtona. To pomeni, da (z upoštevanjem predstavništva Romov preko njihovih društev) določba prvega odstavka 10. člena ZRomS-1, po kateri je v SRS 14 od 21 članov predstavnikov ZRS, ni posredno diskriminatorna do neavtohtonih Romov. Enako pa Zagovornik ocenjuje tudi za Rome z območja JV Slovenije v primerja-vi z Romi z območja SV Slovenije.

Kljub ocenjeni nediskriminatornosti ZRomS-1 pa Zagovornik meni, da obravnavana sporna določba prvega odstavka 10. člena ZRomS-1 z ozirom na potrebo po zagotavljanju reprezentativnosti celotne romske skupnosti v SRS ni ustrezna. Dejstvo, da več kot dve tretjini vseh (Zagovorniku poznanih) društev ni vključenih v ZRS, slednji jemlje legitimnost predstavništva vseh Romov v SRS (tako neavtohtonih kot avtohtonih, iz SV in iz JV Slovenije). ZRS ni več edina romska zveza, saj ob njej že dalj časa deluje-jo vsaj še štiri. Pred časom jih je delovalo šest. Predstavništvo Romov v SRS za tisti del članstva Sveta, ki ga zdaj zasedajo predstavniki ZRS, bi moralo biti drugače urejeno, in sicer tako, da bi odražalo participacijo vseh pripadnikov romske skupnosti v upravljanju skupnih zadev, ki so pomembne za celotno romsko skupnost (njihove posebne pravice). Z ozirom na naloge SRS bi moralo biti zagotovljeno prav takšno reprezentativno predstavništvo. To pa pomeni, da bi bilo smiselno z novo določbo dela prvega odstavka 10. člena ZRomS-1 odpraviti ekskluzivnost ZRS oz. upoštevati, da je danes romskih zvez več, in tako urediti, da bi predstavniki vseh reprezentativnih zvez imeli možnost sodelovanja v upravljanju javnih zadev prek SRS.

Zagovornik je v okviru svojega postopka preučil tudi ugotovitve Ustavnega sodišča, ki se je v več svojih odločbah izreklo o problematiki ustreznosti oz. neustreznosti obstoječe ureditve predstavništva pripadnikov romske skupnosti v SRS ter s tem povezane morebitne diskriminatornosti. Tako je upoštevajoč določbe 14., 42., 44. in 65. člena Ustave (enakost pred zakonom; pravica do zbiranja in združevanja; sodelovanje pri upravljanju javnih zadev; položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji) v odločbi št. U-I-15/10-13 z dne 16. 6. 2010 Ustavno sodišče sicer ugotovilo neutemeljenost očitkov Varuha človekovih pravic o diskriminaciji. Vendar pa je v tej zadevi v odklonilnem ločenem mnenju sodnica Jadranka Sovdat jasno izpostavila neustreznost veljavne ureditve predstavništva pripadnikov romske skupnosti v SRS prav zaradi ekskluzivnega položaja ZRS. Po njenem mnenju bi moral zakonodajalec če ne z volitvami, kar bi bilo najbolj prav, pa vseeno drugače urediti zagotovitev reprezentativnosti zastopstva pripadnikov celotne romske skupnosti za sodelovaje pri upravljanju skupnih zadev (posebno teh, ki zadevajo uresničevaje njihovih posebnih pravic). Moral bi opredeliti merila, pod katerimi lahko posamezna društva (oz. njihova združenja – zveze) pridobijo status reprezentativnosti (tako kot npr. pri sindikatih). Te bi morala država oz. lokalne skupnosti potem šteti za legitimne sogovornike. Zagovornik je sledil mnenju sodnice Sovdat in tako na podlagi svojih ugotovitev ob siceršnji oceni nediskriminatornosti 10. člena ZRomS-1 na Vlado naslovil priporočilo, da pripravi predlog spremembe ZRomS-1, s katero bo omogočeno bolj reprezentativno predstavništvo pripadnikov romske skupnosti v SRS. Pri tem naj upošteva, da danes v Republiki Sloveniji obstajajo poleg ZRS še druge romske zveze, v katere se združujejo romska društva s sedeži na območji tako tradicionalno kakor tudi netradicionalno naseljene romske skupnosti.

Ocena in priporočilo sta objavljena na spletni strani Zagovornika:

https://zagovornik.si/izdelki/ocena-diskriminatornosti-zakona-o-romski-skupnosti/

Osmega aprila se je predsednik Zveze Umbrella-Dežnik, g. Tahirović, odzval na vabilo in se sestal s predstavniki Nacionalnega sveta Romov v Beogradu. Na sestanku so bili prisotni tudi člani Evropske romske organizacije ERO, katere članica je tudi Zveza Umbrella-Dežnik.

Na sestanku je potekala razprava v zvezi s sta-njem romske populacije v Evropi in Balkanu ter potek vključevanja Romov v izobraževalne sisteme tako v predšolsko izobraževanje kot osnovnega in srednješolskega izobraževanja ter vpisovanja na fakultete in možnost štipendiranja. Izpostavljena so bila tudi kako bi se vzpostavil poseben fond s pomočjo romskih organizacij in kako naj bi države imele poseben budget samo in le za romske učence, dijake in študente, saj bi le na takšen način romska mladina lažje nadaljevala s svojim šolanjem. Prisotni so se lotili tudi vprašanj povezanih za zmanjšanje revščine in z uspešnim nastopom pripadnikov romske skupnosti na trg dela. S strani pripadnikov romske skupnosti iz različnih držav so prišli do zaključka, da je v vseh državah Evrope in na Balkanu pereča težava ta, da so Romi zaradi pripadnosti v večji meri podvrženi predsodkom, diskriminaciji in izključevanju in s tem posledično tudi težje zaposljivi.

Zveza Umbrella-Dežnik je izpostavila pomemb­nost ozaveščanja mladih in njihovih staršev glede izobraževanja in zaposlitve saj se na temu področju vsakodnevno soočajo s težavami tudi v Sloveniji. Haris Tahirović je povedal tudi, da je zelo pomembno spodbujati vključevanje romskih žensk k aktivnemu sodelovanju in zaključevanju izobraževanja, kot tudi njihove starše, kateri so pomemben steber pri spodbujanju svojih otrok k vključevanju v izobraževalne sisteme predšolske in šolske vzgoje. Zato so romske organizacije primorane komunicirati z institucijami in politiko za nemoteno delovanje in pomoč pri dodeljevanju sredstev za uresničevanje navedenih ciljev.

Haris Tahirović je povedal, da mora romska skupnost razmišljati tudi o ohranjanju svoje identitete in kulture in na temu področju smo največja manjšina Evrope, tako da tudi Evropske inštitucije in članice morajo vključevati mednarodne organizacije pri odločanju in potrebah mladih, kako bi izpoštovali Evropske strateške cilje, podpisane deklaracije (Medna-rodne akte) katere so zavezane k spoštovanju človekovih pravic.

Predsednik nacionalnega sveta Republike Srbi-je za Rome g. Dalibor Nakić in Haris Tahirović sta se odprto pogovarjala tudi o skupnem sode lovanju in izmenjavi dobrih praks.

Članek pripravila: Maja Jelenc

V letošnjem letu smo s podporo Ministrstva za kulturo pripravili že 10. jubilejni literarni na-tečaj še neuveljavljenih romskih in ne-romskih literatov pod imenom V sožitju.

V ta namen smo organizirali tudi literarni večer, kjer so se avtorji, s svojimi avtorskimi literarni-mi prispevki, predstavili obiskovalcem prireditve. Namen projekta je zbiranje in povezovanje literatov, ki se posvečajo romski tematiki ali so sami Romi, s poudarkom na mladih literatih, ter predstavljanje njihovih del. Zmagovalci natečaja so se predstavili tudi na literarnem večeru, kjer smo trem udeležencem podarili simbolične nagrade za njihov trud in interes za sodelovanje na tovrstnih prireditvah.

S tem projektom želimo spodbuditi mlade romske in ne-romske ustvarjalce k literarnemu izražanju tako v slovenskem kot v romskem jeziku, projekt pa je tako pomemben tudi za ohranjanje romskega jezika in romske kulturne tradicije. Cilj teh dogodkov je krepitev medkulturnega spoznavanja in poglabljanja med-etničnih odnosov na področju kulture ter medkulturnega razumevanja, sodelovanja, vzajemnega spoštovanja in sožitja med različnimi etničnimi skupnostmi. Literarni večer je bil moderiran s strani moderatorja Cvetka Tovornika, ki je interpretiral literarno delo Franja Frančiča z naslovom Čas. Zmagovalno delo je poslal gospod Edo Krnič z naslovom Domovina, katerega tudi predstavljamo v našem časopisu. Najboljša tri literarna dela so bila nagrajena s simboličnimi materialnimi nagradami. Literarni večer je bil izpeljan 7. novembra v prostorih kulturnega centra Španski borci v Ljubljani, v počastitev svetovnega dne romskega jezika, kjer smo se na okrogli mizi posvetili pomenu uporabe in krepitve znanja romskega jezika za potre-be ohranjanja in krepitve identitete pripadnikov romske skupnosti ter razvoja večjezičnosti pripadnikov romske skupnosti in uveljavljanje romskega jezika v Osnovnih šolah, kot pravico do rabe maternega jezika in njegove dediščine. Poudarek pa je bil dan pomenu uporabe in krepitve znanja romskega jezika za potrebe ohranjanja in krepitve identitete pripadnikov romske skupnosti ter razvoja večjezičnosti pripadnikov romske skupnosti.

K udeležbi smo povabili mednarodnega gosta in strokovnjaka gospod Sali Usein, ki se je ukvarjal z raziskovanjem in standardizacijo romskega jezika, z vprašanji narodnostnih manjšin in s pravicami manjšin ter z vidiki položaja etničnih manjšin v državah bivše Jugoslavije in v EU. G. Usein je gostom predstavil tudi specifike dialektov romskega jezika, ki se uporabljajo na različnih območjih v svetu.

Del okrogle mize pa smo posvetili tudi strategijam in pravicam do izobraževanja romske skupnosti tako na področju Slovenije kot širše.. S programom skrbimo za romsko identiteto in jo na takšen način ohranjamo v prostoru Republike Slovenije. »Svetovni dan romskega jezika« je obeleževanje pomembne kulturne dediščine, kot je jezik, po svetu. Za romsko skupnost v Sloveniji je ta dan zgodovinsko pomemben dan. Namen dogodka je omogočiti kvalitetno pripravo okrogle mize z namenom ohranjanja romske identitete, kulture in jezika, ki smo jo predstavili širši javnosti. To ni pomembno zgolj za identiteto romskih skupnosti v Sloveniji in v svetu, temveč se z obeleževanjem tega praznika borimo tudi proti predsodkom in diskriminaciji romske skupnosti. Skupaj z obiskovalci smo obravnavali jezik na splošno, kot dejavnik integracije, prispevali pa smo tudi k promociji in širši rabi romskega jezika v Sloveniji ter preučili možnosti glede vključevanja romskega jezika v izobraževalni proces. Za romsko skupnost je obeležitev tega dne, pomemben dogodek saj pripomore k ohranjanju naše kulturne identitete.

Avtor članka: Maja Jelenc

Avtor pesmi: Edo Krnič

Društvo romski informacijski center Anglunipe in člani Zveze Umbrella-Dežnik so z mladimi ustvarili fotografsko razstavo v spomin žrtvam Holokavsta. Poti raziskovanja so jih popeljala v Rižarno v Trstu, na Ljubelj in v Jasenovac na Hrvaškem. Z razstavo so mladi pod mentorstvom Harisa Tahirovića in Marka Cotič-Trojerja, v centru kulture Španski borci v obdobju od 26.oktobra do 14. novembra 2022, predstavili različna zbrana gradiva iz krajev spominjanja ter širši zgodovinski okvir iz časa holokavsta. Od 18.11. dalje pa je bila razstava na ogled v avli OŠ France Prešeren v Mariboru.

Namen projekta je ohranitev zgodovinskega spomina na usode žrtev nacističnih koncentracijskih taborišč med II. svetovno vojno, še posebej Romov. Spomin na preganjanje Romov je kolektivna dolžnost, ki »nas spominja na potrebo po spopadanju z njihovo vztrajno diskriminacijo. Ker je zavedanje o danes že bolj oddaljeni zgodovini še posebej šibko med mlajšimi je dan poudarek na poteh na kraje spominjanja mladih udeležencev, ki so poleg obiska muzejskih in drugih obeležij na krajih spominjanja oblikovali tudi svoje videnje tega zgodovinskega obdobja preko priprave gradiva za fotografske razstave. Preko razstave želimo mladim Romom iz Slovenije in mladih iz drugih etničnih skupnosti omogočiti počastitev spomina na žrtve holokavsta. Namen razstave je ozaveščanje Romov in večinskega prebivalstva o usodi Romov v času holokavsta, saj so te žrtve v veliki meri pozabljene ali celo ignorirane s strani večinskega prebivalstva, malo pa je zavedanja o teh žrtvah tudi med romsko populacijo. Z vključitvijo mladih v obiske različnih krajev spominjanja bomo pomagali, da se ohrani ta zgodovinski spomin, ter da se seznanijo in ozavestijo z zgodovino neenakopravne in diskriminatorne obravnave romske skupnosti, tudi obiskovalci razstav.

Po končani vojni leta 1945 je bil genocid nad Romi potisnjen v pozabo. V ospredju so bila predvsem vprašanja o judovskem holokavstu in njegovih posledicah, medtem ko genocid nad Romi in Sinti v javnem diskurzu sploh ni bil priznan. Dalj časa se o njem niti ni govorilo in celo povojni nemški uradniki so »romsko vprašanje« pripeljali do sklepa, da so nacisti le sledili zakonom, ki so bili v veljavi še pred vojno in uzakonjeni z namenom sankcioniranja kriminalcev in lopovov. Trajalo je precej let, da so se romske organizacije javno oglasile in je romski genocid postal del zgodovine okupirane Evrope med drugo svetovno vojno.

Po neuradnih ocenah so nacisti med leti 1939 in 1945 usmrtili okoli pol milijona Romov, nekateri menijo, da celo milijon in pol. Romi so bili tako kot etnična skupina za Judi druga največja žrtev nacističnega režima. Nacisti so si zadali, da bodo v okviru svoje »končne rešitve ciganskega vprašanja« Rome uničili v celoti. K temu je sodila tudi njihova načrtna sterilizacija. Zelo znani so tudi množični poboji Romov z območja nekdanje Jugoslavije. Že v začetku novembra 1941 so blizu Beograda postrelili več tisoč srbskih Romov (skupaj z Judi). Leta 1942 so se začele množične deportacije Romov v koncentracijsko taborišče Jasenovac, ki ga je ustanovila kvizlinška hrvaška država NDH. Število pobitih Romov v Jasenovcu se giblje med 80 in 100.000. V koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau naj bi umrlo 21.000 Romov, ki so jih tja pripeljali iz 14 evropskih držav. Poleg tega so se usmrtitve Romov dogajale še v drugih taboriščih.

Luščilnica riža – Rižarna – Koncentracij­sko taborišče Rižarna je bilo ustano­vljeno takoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. Sprva je služilo kot vojaško oz. policijsko taborišče (Polizeilager), že od konca istega leta pa kot uničevalno taborišče (Vernichtungslager). Rižarna je bilo edino na-cistično taborišče s krematorijem na tleh današnje Italije. Rižarna je velika stavba v kateri so najprej luščili riž, leta 1943 pa so jo nacisti spremenili v koncentracijsko taborišče. Leta 1944 so v notranjosti zgradili krematorijsko peč, v kateri so sežgali okrog 4000 do 5000 ljudi. Žrtve so pobijali na različne načine. Sprva je bil glavni način s prirejenim tovornjakom, ki je imel izpuh speljan v zadnji del poln žrtev, kasneje pa v improvizirani plinski celici v garaži ob krematoriju. Zmogljivost peči je bila 50 do 70 trupel dnevno. Žrtve so bili po večini Slovenci, nato Hrvati, italijanski protifašisti in Romi in Judje. Za hitrejše iztrebljanje so ljudi tudi obešali. Rižarna je bila tudi zbirno središče za nacistična uničeval-na koncentracijska taborišča, skozi katero je šlo okrog 20.000 oseb. Rižarno je vodil Odilo Globočnik, ki je ena izmed najodgovornejših oseb za pomor milijonov ljudi v holokavstu in vrhovni rabelj Rižarne v Trstu vse do konca 2. svetovne vojne. Globočnik se je pozneje zelo prizadevno vključil v „dokončno rešitev judovskega vprašanja“, predvsem na Poljskem. Koncentracijsko taborišče Ljubelj je bilo zgrajeno leta 1943 na obeh straneh ljubeljskega prelaza kot pomožno taborišče koncentracijskega taborišča Mauthausen. Do konca vojne je moralo približno 1800 jetnikov skopati predor skozi Karavanke. Pri tem je okoli 40 ljudi umrlo zaradi trdega dela ali pa so jih usmrtili. Največji del jetnikov, okoli 800, so bili Francozi približno 450 Poljakov, 188 Rusov in 144 Jugoslovanov. Okoli 70 Nemcev in Avstrijcev so bili, večinoma, obsojeni lopovi in roparji. Ostali jetniki so prišli iz Češke, Norveške, Luksemburga, Grčije, Belgije in Nizozemske. Komandant taborišča je bil Julius Ludolf, katerega je avgusta 1943 nadomestil Jakob Winkler. Zdravnik taborišča Sigbert Ramsauer je bil odgovoren za določitev jetnikov, ki so šli nazaj v Mauthausen. Usmrtil je okoli 30 ljudi z injekcijo bencina v srce, ker je menil, da ne bi preživeli transporta v Mauthausen.

Ta postopek je imenoval »lepa smrt«. Jetnike pa je tudi zlorabljal za svoje poskuse. po odločitvi britanskega vojaškega sodišča je bil Jakob Win kler usmrčen na vislicah. Sigbert Ramsauer je bil leta 1956 pomiloščen.

Na območju današnje Slovenije so med drugo svetovno vojno Rome in Sinte v koncentracijska taborišča pošiljale italijanske okupacijske ob-lasti in nemški okupator. Madžarski okupator je Rome med drugim pošiljal na prisilno delo. Pomore nad Romi so izvajali tudi partizani.

Članek pripravila: Maja Jelenc

2. avgust je izbran za mednarodni dan spomina na najmanj 2.897 Romov, katere so nacisti v enem dnevu odpeljali v plinske komore koncentracijskega taborišča v Auschwitzu. Med leti 1939 in 1945 so nacisti pobili skoraj 500.000 Romov, po novejših ocenah okoli 600.000 oziroma celo milijon in pol, kljub temu pa Romi in Sinti še vedno čakajo na popolno priznanje trpljenja, ki jim ga je povzročil nacistični režim. Holokavst je bil sistematično, birokratsko in državno sponzorirano preganjanje in morija milijonov ljudi nacističnega režima in njihovih sodelavcev.

2. avgusta se je letos že 11 leto odvijala svečana komemoracija na romskem pokopališču Uštica v Jasenovcu, kjer je bilo ubitih več kot 16.000 Romov, katero organizira Zveza Romov Hrvaške Kali Sara in saborski zastopnik Veljko Kajtazi. Komemoracije so se udeležili visoki državni predstavniki Hrvaške, veleposlaniki in predstavniki romske skupnosti. Komemoracije so se udeležili tudi predstavniki romske skupnosti iz Slovenije, g. Haris Tahirović, predstavnik Zveze Umbrella-Dežnik ter RIC-a Anglunipe in g. Jožek Horvat Muc, predstavnik Sveta romske skupnosti Slovenije.

Prav tako so bili prisotni mladi Zveze Umbrella-Dežnik in RIC Anglunipe, saj pod mentorstvom g. Tahirovića pripravljajo fotografsko razstavo oz. projekt Kali traš oz. Črna usoda, katere na-men je ohranitev zgodovinskega spomina na usode žrtev nacističnih koncentracijskih taborišč med II. svetovno vojno, še posebej Romov. Ker je zavedanje o danes že bolj oddaljeni zgodovini še posebej šibko med mlajšimi, je dan poudarek na poteh na kraje spominjanja mladih udeležencev, ki pa bodo poleg obiska muzejskih in drugih obeležij na krajih spominjanja oblikovali tudi svoje videnje tega zgodovinskega obdobja preko priprave gradiva za fotografske razstave. Namen projekta je torej tudi ozaveščanje Romov in večinskega prebivalstva o usodi Romov v času holokavsta, saj so te žrtve v veliki meri pozabljene ali celo ignorirane s strani večinskega prebivalstva, malo pa je zavedanja o teh žrtvah tudi med romsko populacijo.

Na tej omenjeni poti spominjanja so se mladi seznanili z najokrutnejšimi dnevi v zgodovini romske etnične skupnosti na ozemlju nekdanje NDH, ki segajo v leto 1942. Spomladi tega leta so namreč ustaške oblasti pričele s sistematično gonjo zoper romsko prebivalstvo. Ob koncu 2. svetovne vojne in agoniji Pavelićevega režima so bili Romi na področju parahrvaške države tik pred iztrebljenjem. Odredba o še enem ideološko prežetem zločinskem in genocidnem dejanju »poglavnikovih« privržencev je v veljavo stopila 19. maja. V tem uradnem dokumentu je Vrhovno orožniško poveljstvo vse podrejene orožniške polke širom hrvaške države pozvalo, da v svojih območjih delovanja aretirajo vse pripadnike romske skupnosti in jih v dogovoru s pristojnimi pokrajinskimi oziroma lokalnimi oblastmi nemudoma deportirajo v Jasenovac. O surovosti in razsežnostih »reševanja romskega vprašanja« zgovorno priča podatek, da je bilo samo v mesecu dni, od 20. maja do 20. junija, v jasenovškem koncentracijskem sistemu smrti ubitih približno 10.000 pripadnikov romske etnične skupnosti.

Sprva so ustaške pazniške enote namestile prispele kolone romskega prebivalstva v opustošeni srbski vasici Uštica, nedaleč od Jasenovca, katera je dobila tudi naziv »Ciganski logor« (Ci-gansko oziroma Romsko taborišče). V njem so vladale katastrofalne življenjske razmere. Lakota, žeja, izčrpanost in nenehno fizično trpinčenje so vsakodnevno terjali na desetine življenj. Zaradi množičnih transportov in preskromnih nastanitvenih zmogljivosti je ustaško »likvidacijsko osebje« t. i. odvečne internirane romske pregnance vseskozi sistematično pokončevalo na bližnjem morišču v Gradini.

V delovne skupine je bilo vključeno le majhno število Romov, opravljali pa so najbolj »umazana« in težaška dela. Zadolženi so bili za dela v opekarni, žagi, na nasipu, za sečnjo gozda. Mnoge pa je taboriščno vodstvo odredilo za opravljanje del na prizoriščih množičnih pokolov. Ti t. i. grobarji so bili priča najhujšim zverinstvom tedanjih »jasenovških klavcev«, zaradi česar je bilo ta dela še toliko težje opravljati. Rome so imeli za živali nižje vrste, nekaj podobnega mišim, katerih uničevanje ni bilo le dovoljeno, temveč tudi priporočeno. Slednje nedvomno potrjuje tudi podatek, da so Luburićevi morilci v manj kot letu dni, torej do izteka leta 1942, usmrtili domala vse internirane Rome.

Naš največji cilj, katerega smo si zadali je izobraziti mlade Rome in tudi večinsko prebivalstvo o pomenu spoštovanja človekovih pravic in potrebe po boju za večjo enakopravnost in družbeno vključenost kot jamstvo, da se kaj takega nikoli več ne zgodi. Želimo okrepiti pripravljenost romske mladine in mladih iz drugih etničnih skupnosti, da branijo človekove pravice in postanejo glasniki miru v svojih skupnostih in socialnih krogih ter širše v splošni populaciji.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Vsako leto v Evropi 26. 9. obeležujemo Evropski dan jezikov. V obdobju od 26.9. – 29. 9. 2022, je za učence zadnje triade na OŠ Vodmat v Ljubljani potekal kulturni dan oz. kar teden na temo Svetovni dan jezikov.

Na pobudo Sveta Evrope vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov, ki pa so ga na OŠ Vodmat za potrebe njihovega kulturnega dne razširili na različne jezike iz celega sveta. V Evropi je 225 jezikov, na svetu pa kar 6500. Z učenjem jezikov se širijo obzorja, se uči strpnosti in medsebojnega razumevanja.

Učenci omenjene šole so spoznavali jezikovno in kulturno pestrost Evrope oz. celotnega sveta ter se pogovarjali o pomenu vseživljenjske ga učenja jezikov, prepoznavali jezike, zastave, države, pri glasbeni umetnosti so poslušali tradicionalno glasbo različnih držav in njihove himne, pri likovni umetnosti pa so risali zastave in države ter pisali pozdrave različnih držav.

Učenci osmega razreda pa so se na petih delavnicah učili kitajščine, japonščine, korejščine, španščine in romščine. Vsak dan jim je bilo za kosilo pripravljena jed iz različnih držav.

Na ta dan jim je bil predstavljen tudi romski jezik, katerega jim je približal g. Haris Tahirović. Poleg osnovnih fraz sporazumevanja v romskem jeziku jim je predstavil in približal romsko zgodovino, kulturo in identiteto.

Članek pripravila: Majaj Jelenc

Fotografije: Haris Tahirović

Tudi v letošnjem letu smo v času od 14.07. – 17.07.2022 v sodelovanju članov Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik izvedli tabor mladih, ki se ga je udeležilo 8 mladih iz različnih krajev po Sloveniji. Tako kot vsa leta doslej, smo bili tudi letos nastanjeni v bungalovih v Moravskih Toplicah.

Namen tabora je pridobivanje novih znanj in veščin, druženje generacij, predvsem pa veliko lastne aktivnosti s poudarkom na vrednotah medsebojnega spoštovanja, solidarnosti in pomoči.

V zelo bogatem in raznolikem programu tabora so potekale delavnice, npr. osveščanje in boj proti diskriminaciji in nestrpnosti do pripadnic in pripadnikov romske skupnosti, delavnice neformalnega izobraževanja, pomen romskega aktivizma oz. zagovorništva pravic družbenih manjšin, romski jezik – osnove sporazumevanja, usmerjanje mladih v dokončanje osnovne in srednje šole in pridobivanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij, predstavitev delovanja Urada za narodnosti predstavitev romskih praznikov, tradicije, zgodovine in kulture, prisotnosti diskriminatornih praks v javnih institucijah (pojavi diskriminacije in neenaka obravnava) in Pomen sodelovanja predstavnikov PP in romsko skupnostjo v RS različne športne igre, …kvizi, družabna tekmovanja idr.

Pri izvedbi tabora so s svojimi predavanji pripomogli različni mentorji, eksperti na svojih področjih. Tako smo na taboru mladih gostili mag. g. Stanka Baluha, direktorja Urada za narodnosti, g. Jožeka Horvata– Muca kot predsednika Sveta romske skupnosti, g. Aleksandra Podgrajška – policijski inšpektor PU Ljubljana, mag. g. Bojana Hajdinjaka direktorja javnega zavoda Cene Štupar in mentorja Harisa Tahirovića in Majo Jelenc.

Celotno dogajanje je bilo prežeto s prijateljskim druženjem, športom, informativnimi delavnica-mi, pa še kakšnim presenečenjem…

Da je tabor res po meri mladih, ga soustvarjajo tudi mladi sami. Da smo lahko tudi letos uspeš-no izvedli tabor, se moram zahvaliti vsem predavateljem in mentorjem, ter sofinancerju Svetu romske skupnosti Republike Slovenije.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Zveza Umbrella-Dežnik in partnerska organizacija RIC Anglunipe so 6. maja v romskem naselju v Štepanji vasi uprizorili obeleževanje s kulturnim programom in predstavitvijo praznično obrednih opravil praznika Erdelezi. Pri projektu so sodelovala romsko društva iz Ljubljane, ki so vključena v Zvezo Umbrella-Dežnik. Obeležja praznika Erdelezi v romskem naselju se je udeležilo okoli 50 ljudi, pripadnikov večinskega prebivalstva in drugih etničnih skupin, prevladovali pa so pripadniki romske skupnosti. Obeleževanje tovrstnih praznikov je pomembno za romsko skupnost hkrati pa se s takšnimi kulturnimi dogodki borimo tudi proti diskriminaciji in izključevanju ter morebitnemu večjemu razumevanju romske skupnosti.

S projektom oz. predstavitvijo smo predstavili izvorne korenine romske skupnosti in njen pomen za sodobno kulturo preko tradicionalnega romskega praznika, spodbujali k ohranjanju sestavin kulturne dediščine romske skupnosti s poudarkom na zavedanju izvornih korenin in kulturne identitete, spodbujali raziskovanje kulturne dediščine in spodbujali aktivno sodelovanje pripadnikov starejših generacij z mlajšimi generacijami iz vrst romske skupnosti (prenos kulturnih izročil, običajev, folklore ter specifične nošnje in romske kulinarike). Projekt je omogočil mlajši populaciji, da spozna in prisluhne kako je praznik potekal v obdobju njihovih babic in dedkov. Temeljni namen obeleževanja praznika Erdelezi je nadaljnje ohranjanje in osveščanje pripadnikov romske skupnosti s svojo tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, ki pomembno opredeljuje družbeno-zgodovinsko, etnično-kulturno identiteto Romov. Ohranjanje tradicije tovrstnih praznikov so pomembni za krepitev kulturne identitete in samozavesti pripadnikov romske skupnosti, saj je poudarek na mladih, ki bodo praznične običaje ohranjali in jih prenašali na svoje otroke.

Obeleževanje tega praznika, ki pomeni konec zime in prebujanje pomladi in kot skupno tradicijo značilna za številne narode (vzhodnega Sredozemlja oz. Bližnjega vzhoda , Balkana in širše), vsebuje različna značilna opravila (čaščenje poganskega oz. predkrščanskega božanstva pomladi in plodnosti), tako v času pred dnevom praznika kot v času praznika. V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega mleka in ne jedo ovčjega mesa, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi. V pozdrav pomladi se na praznični dan s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasi domove, pletejo se venci iz rastlinja in vejicami mlade vrbe, ki se jih meče na strehe domov. Prinese se izvirska voda, v katero se potopijo jajca, cvetje in vejice mlade vrbe, ki jih uporabljajo za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj verujejo, da se s tem odstranijo negativnosti, ki so se dogodile v preteklem letu. Ponekod z vodo čistijo tudi zidove hiš. Po kopanju in umivanju se Romi posebej svečano oblečejo v tradicionalne noše oz. oblačila, nadenejo nakit, izvaja romska glasba (poje ob violini, tolkalih in harmoniki) in pleše romska kola pozno v noč. Na ta dan se je meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in družinske člane, ker prinaša v hišo življenje in radost.

Ta praznik praznujejo vsi Romi, ne glede na to, ali so pravoslavni ali katoliški kristjani ali pripadniki islamske vere. Za Rome kot »potujočo državo«, kot jih pogosto imenujejo pripadniki drugih narodov, je konec poti, ko prideta sneg in zima, spomladi, ko pride toplejše vreme, pa se „kolo spet zažene“. Ta starodavni in najpomembnejši romski praznik Erdelezi je s prihodom Romov na Balkan konec 14. in v začetku 15. stoletja našel svoje mesto in preživel v simbiozi z krščanskim praznikom Jurjevo.

Z zgodovinskega, družbenega in kulturnega vidika so Romi po svojem izvoru nomadski na-rod notranje strukturiran po plemenih, katerih pripadniki so bili vešči raznovrstnih obrtnih in drugih opravil. Celo leto so potovali in delali ter si tako pridobivali premoženje in plačilo. Spali so pod vedrim nebom, v naravi poleg vodotoka, kar simbolizira romska zastava, zgornja polovica modra, ki predstavlja nebo in mir, spodnja zelena polovica pot in svobodo gibanja, rdeči krog v sredini pa izjemno naporno oz. mučno romsko zgodovino. V jeseni prekinili svoja potovanja in zimo preživeli na enem mestu, z obeleževanjem tega praznika pa je pomenilo premik svojega tabora (»čerge« – mali šotor) in ponovni odhod na negotovo pot pridobivanja premoženja in plačila.

Praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno nematerialno kultur-no dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, kjer živijo in bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja. Erdelezi, ki ga ni mogoče pripisati eni sami kulturi, praznujejo z obredi, posvečenimi Khidru in Elizeju, ki sta zaščitnika živali in rastlin, za katere verjamejo, da prinašajo blaginjo družinam in družbi ter povečujejo plodnost. Za to sezonsko spremembo, ki je Ederlezi za Rome, kot je predstavljeno v Kusturičevem «Času Ciganov», ki se v turščini imenuje Hidirellez, izpeljanka iz „hıdırlık“, kar v stari turščini pomeni travnik, se priprave začnejo nekaj dni prej in praznovanja se lahko traja tudi več dni. Legenda pravi, da prerok Khidr ni raje obiskoval neurejenih kra-jev, kar je podlaga za prvo in najpomembnejšo stvar pred 6. majem: generalno čiščenje.

Čeprav se praznovanja praznika Erdelezi razlikujejo od države do države, obstajajo nekatere skupne tradicije, ki segajo v stare čase. Pohodništvo v divjini, organiziranje festivalov in razvedril, priprava posebne hrane – zlasti riževih jedi, značilnih za regije – uživanje jagnjetine, pozornost na obleko, obiskovanje sorodnikov in obdarovanje, prižiganje ognja in trikratni skok čez njega, dajanje miloščine, obiskovanje svetišč, grobnic in turbetov, molitev, žrtvovanje živali – zaobljuba v imenu preroka Khidra -, valjanje na travi in izrekanje želja za zdravje, srečo in blaginjo so med temi starimi in običajnimi tradicijami, je mogoče videti v skoraj vseh regijah.

Erdelezi se je leta 2016 tudi uvrstil na Unescov seznam Nesnovne kulturne dediščine.

Članek pripravila: Hana Habič

Foto: Arhiv RIC Anglunipe