Letošnje praznovanje tradicionalnega romskega praznika Erdelezi je potekal pod vplivom epidemije in z njo povezanega virusa Covid-19. Letošnje praznovanje je bilo podrejeno predvsem navodilom prepovedi zbiranja, tako da smo skromno obeležitev tega praznika izpeljali 6. maja v krogu mladih Romov in mladi večinskega naroda v romskem naselju v Ljubljani.
Ker smo mnenja, da se tovrstni kulturni prazniki vse bolj oddaljujejo od mladih, predvsem v urbanih okoljih, smo jim želeli prikazati potek praznovanja tako, da so bili sami vključeni v celoten proces priprav na praznovanje.
Obeleževanje praznika Erdelezi je tradicija, ki naj bi bila pomembna tudi za vsako posamezno romsko družino. S tem ne mislimo le na navade, predmete ali znanja, ki so nam jih prenesli naši predniki. V svoji družini vsakdo lahko ustvarja majhne, a edinstvene običaje in rituale. Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da so družine, ki negujejo in vrednotijo takšne tradicije ter nenehno ustvarjajo nove, srečnejše od tistih, ki tega ne počnejo.
Do razpada bivše države so praznik Erdelezi praznovali vsi pripadniki romske skupnosti, ne glede na vero, sedaj pa tovrstni praznik negujejo v večini pripadniki romske skupnosti, ki izhajajo iz Balkana, predvsem iz Srbije in Makedonije. Romski praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja zgodovinski praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, kjer živijo in bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.
So financira; Ministrstvo za kulturo RS
