V Romskem informacijskem centru Anglunipe (RIC Anglunipe) smo z velikim ponosom in veseljem
uspešno zaključili obsežno serijo izobraževalnih delavnic romskega jezika. Namen teh delavnic je bil
dvojen: okrepiti zavest o pomenu ohranjanja in razvoja romskega jezika kot temeljnega stebra
romske identitete ter ponuditi praktično znanje tako popolnim začetnikom kot tudi tistim, ki so želeli
poglobiti svoje znanje. Odziv je bil izjemen, kar potrjuje vitalnost in zanimanje za ta edinstven jezik.
Pomen jezika: Več kot le besede
Pomen jezika, še posebej romskega, presega zgolj komunikacijo; je nosilec kulture, zgodovine,
tradicije in kolektivnega spomina. V času globalizacije in hitrih sprememb je ohranjanje maternega
jezika ključnega pomena za identiteto in dostojanstvo vsake skupnosti. Zato so delavnice v RIC
Anglunipe poudarile ne le pravilno rabo, temveč tudi globok kulturni pomen vsake besede in fraze.
Raziskovali smo, kako jezik prepleta preteklost s sedanjostjo in kako je ključen za prihodnost
romskega naroda.

 
Poglobljene delavnice romskega jezika: Od zgodovine do raznolikosti
Serija poglobljenih delavnic, namenjenih širšemu razumevanju romskega jezika, se je odvijala skozi tri
ključne termine, vsak s posebnim poudarkom:
23. maj: Uvod v romski jezik: zgodovina, razvoj in pomen. Ta uvodna delavnica je udeležencem
ponudila fascinanten vpogled v tisočletno potovanje romskega jezika od njegovih indijskih korenin,
skozi selitve in stike z drugimi kulturami, do današnje oblike. Predstavljena je bila geneza jezika,
njegov razvoj skozi stoletja in vpliv, ki so ga imeli različni jeziki in kulture na njegovo strukturo in
besedišče. Udeleženci so spoznali, zakaj je romski jezik ključen element ohranjanja in izražanja
romske identitete in zakaj je njegovo aktivno ohranjanje in prenašanje na mlajše generacije tako
pomembno.
30. maj: Pravopis romskega jezika: pravila in smernice. Pismenost je temelj vsakega jezika, še posebej
v sodobnem svetu, kjer digitalna komunikacija igra vedno večjo vlogo. Na tej delavnici so se
udeleženci seznanili s standardiziranimi pravili romskega pravopisa, ki so ključna za enotno pisno
komunikacijo in preprečevanje nesporazumov. Podrobno smo obravnavali fonetiko, morfologijo in
sintakso romskega jezika, udeležencem pa smo ponudili praktične vaje za pravilno zapisovanje in
razumevanje pisanega romskega besedila. Cilj je bil udeležencem omogočiti samozavestno
ustvarjanje in branje besedil v romskem jeziku.
6. junij: Različice in dialekti romskega jezika: raznolikost in bogastvo. Romski jezik ni monoliten; je živ
in dinamičen organizem, bogat z različnimi dialekti, ki odražajo zgodovino in zemljepisno razpršenost
romskih skupnosti po svetu. Ta delavnica je poudarila lepoto te raznolikosti, predstavila glavne
dialektalne skupine (npr. Gurbetski, kalderaški, sintski, ..) in razložila, kako kljub razlikam v izgovarjavi
in besedišču obstaja skupno jezikovno jedro, ki povezuje vse govorce romskega jezika. Spoznali smo,
kako ti dialekti odražajo specifične kulturne in zgodovinske izkušnje posameznih romskih skupnosti in
kako prispevajo k bogastvu celotnega romskega jezika.
Poleg poglobljenih tem smo v RIC Anglunipe organizirali tudi "Začetne delavnice romskega jezika",
serijo šestih delavnic, posebej zasnovanih za popolne začetnike, ki si želijo osvojiti prve korake v
romskem jeziku in pridobiti osnovno konverzacijsko znanje. Posebno pozornost smo namenili
praktični rabi in ustvarjanju prijetnega okolja za učenje:

19. maj: Osnovne fraze in pozdravi. Prvo srečanje je bilo posvečeno tistim temeljem, ki omogočajo
takojšnjo komunikacijo. Udeleženci so se naučili, kako pozdraviti, se predstaviti, vprašati za ime in
izraziti osnovne vljudnosti. Skozi interaktivne role-playing vaje smo udeležencem odstranili strah pred
govorjenjem in jih opremili z orodji za vsakdanje interakcije, s poudarkom na avtentičnih izgovorjavah
in kulturnem kontekstu pozdravov.
26. maj: Številke, barve in dnevi v tednu. Druga delavnica je nadgradila osnovne fraze z besediščem,
ki je nepogrešljivo v vsakdanjem življenju. Udeleženci so se skozi zabavne in interaktivne vaje naučili
štetja do deset, prepoznavanja in poimenovanja osnovnih barv ter dni v tednu. To znanje je ključnega
pomena za opisovanje okolice, razumevanje navodil in orientacijo v času, kar jim že v začetni fazi
omogoča širšo komunikacijo.
Vse delavnice so potekale v sproščenem, a strokovnem vzdušju, pod vodstvom izkušenega
poznavalca romskega jezika, g. Harisa Tahirovića. Poudarek je bil na interaktivnosti, dialogu in
praktičnih vajah, ki so udeležencem omogočile takojšnje preizkušanje naučenega in aktivno
sodelovanje. Poseben poudarek je bil tudi na kulturnem kontekstu, saj jezik ni le skupek besed,
temveč ogledalo duše naroda. Udeleženci, med katerimi so bili tako pripadniki romske skupnosti kot
tudi širša javnost – študenti, raziskovalci, socialni delavci in vsi, ki so preprosto želeli spoznati romsko
kulturo –, so izrazili veliko zadovoljstvo in navdušenje nad pridobljenim znanjem in izkušnjami.
Zaključek te serije delavnic ni konec, temveč nov začetek. RIC Anglunipe ostaja zavezan k promociji in
ohranjanju romskega jezika ter k spodbujanju medkulturnega dialoga in razumevanja. Z uspehom teh
delavnic smo potrdili, da je romski jezik živ, vitalen in da zanj obstaja veliko zanimanje. Nadaljevali
bomo z našimi prizadevanji za krepitev njegovega položaja in za ustvarjanje priložnosti za vse, ki ga
želijo spoznati, učiti in govoriti. Hvala vsem udeležencem in predavateljem, ki so s svojo prisotnostjo
in strastjo omogočili to nepozabno izobraževalno izkušnjo in dokazali, da je jezik most, ki povezuje
ljudi in kulture!
Izvedbo delavnic romskega jezika je omogočilo in financiralo Ministrstvo za kulturo RS.

Tekst: Maja Jelenc
Foto: ric

23. 9. 2024Kabinet župana 204

Obisk predsednika Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Harisa Tahirovića

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je gostil predsednika Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Harisa Tahirovića, s katerim je razpravljal o pereči romski problematiki v občini in širše. Pobuda za srečanje je prišla na prošnjo predsednika zveze ter romske skupnosti in romskega svetnika Dejana Brajdića iz naselja Kerinov Grm, prav tako občinskega svetnika in člana zveze.

Med srečanjem sta župan Mestne občine Krško Janez Kerin in predsednik Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Haris Tahirović poudarila pomembnost sodelovanja med romskimi predstavniki in občino ter se zavzela za vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov, ki bodo pripomogli k izboljšanju vsakodnevnega življenja pripadnikov romske skupnosti. Predsednik zveze je izpostavil potrebo po skupnem delovanju pri iskanju rešitev za integracijo Romov na lokalni ravni.

Župan Janez Kerin je ob tem izrazil pripravljenost za nadaljnjo sodelovanje in dejal, da je Mestna občina Krško zavezana k iskanju rešitev, katerih cilj je izboljšanje trenutnih razmer na tem področju.

Srečanje je potekalo v konstruktivnem duhu, s predlaganimi konkretnimi ukrepi, ki se nanašajo na področje izobraževanja in socialne politike.

Romska skupnost v Sloveniji predstavlja bogato kulturo in zgodovino, ki pa se srečuje z vrsto izzivov in težav, zlasti v jugovzhodnem delu države. Ta regija, znana po svoji etnično raznoliki sestavi, se sooča s številnimi vprašanji, ki vplivajo na življenje Romov in njihovo vključevanje v širšo družbo. Ob istem času pa tudi neaktivnost Sveta romske skupnosti Republike Slovenije postavlja ovire pri iskanju rešitev in izboljšanju položaja Romov.

Izzivi in problemi romskih skupnosti

Eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji, je socialna izključenost. Romi se pogosto soočajo z diskriminacijo in predsodki, kar vodi do omejenega dostopa do izobraževanja, zaposlitve in zdravstvenih storitev. V številnih primerih so romske družine obsojene na revščino in preživetje na robu družbe, kar ustvarja začaran krog, iz katerega je težko pobegniti.

Poleg socialne izključenosti se romske skupnosti pogosto spopadajo z vprašanji stanovanjskih pogojev. Veliko Romov živi v neprijaznih, neurejenih in nezakonitih naseljih, kar prispeva k slabi kakovosti življenja in pomanjkljivim osnovnim storitvam. To dodatno ovira komunikacijo in odnose med Romi in lokalno skupnostjo, kar vodi v še večje napetosti in konflikte.

Tudi dostop do izobraževanja ostaja problematičen. Kljub prizadevanjem, da bi se izboljšali izobraževalni sistemi, številni romski otroci še vedno ne obiskujejo šole redno. Zaradi slabe socialne situacije in kulturnih ovir se pogosto soočajo z neprijetnostmi v šolskih okoljih, kar vodi do visokih stopenj osipov in nizkih ravni izobrazbe.

Rešitve za izboljšanje položaja Romov

Za uspešno reševanje teh izzivov je nujno sprejeti celovit pristop. Ključne rešitve vključujejo boljše sodelovanje med romskimi skupnostmi, lokalnimi oblastmi in nevladnimi organizacijami. Transparentna komunikacija, soustvarjanje politik in programov, ki se osredotočajo na specifične potrebe Romov, je nujno potrebna.

Izobraževanje mora biti prioritet. Vlada in druge institucije bi morale razviti programe, ki spodbujajo vključevanje romskih otrok v šolski sistem. Pomembne so tudi izobraževalne pobude, ki se osredotočajo na usposabljanje učiteljev v kulturni občutljivosti, da bi se zmanjšala stigma in predsodki, s katerimi se romski učenci soočajo.

Kar zadeva zaposlovanje, so potrebni ukrepi, ki povečujejo dostop do delovnih mest za Rome. To vključuje usposabljanja in programe za spodbujanje podjetništva v romskih skupnostih, kar bi pomagalo ustvariti trajnostne delovne priložnosti.

Neaktivnost Sveta romske skupnosti Republike Slovenije

Kljub prisotnosti Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, se zdi, da obstaja velika vrzel med pričakovanji in dejanskim delovanjem te institucije. Mnogi predstavniki romske skupnosti menijo, da svet ne opravlja ustrezno svojega poslanstva pri zastopanju interesov Romov in iskanju rešitev za njihove probleme. Neaktivnost in pomanjkanje angažiranosti pripomoreta k nadaljnjemu marginaliziranju romskih skupnosti.

V to negotovost je potrebno vnesti spremembe. Svet mora delovati kot močan zagovornik in aktivno vplivati na odločitve, ki zadevajo romsko skupnost. Potrebno je povečati njegovo vidnost, spodbujati sodelovanje in ustvarjati povezave z drugimi organizacijami ter institucijami, ki delujejo na podobnih področjih.

Zaključek

Izzivi romskih skupnosti v jugovzhodni Sloveniji so kompleksni in večplastni, vendar obstajajo rešitve, ki lahko izboljšajo njihovo stanje. Ključ do uspeha leži v sodelovanju, izobraževanju in aktivnem angažiranju Sveta romske skupnosti. Le s aktivnim pristopom in z močnimi povezavami med različnimi deležniki bo mogoče doseči trajne spremembe in izboljšati življenje Romov v tej regiji.

ROMSKA ODDAJA ANGLUNIPE – 12.10.2023

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci

v tokratni oddaji vam bomo predstavili več dogodkov, ki so se odvijali pri nas. In sicer boste deležni informacij kako so se župani jugo-vzhodne Slovenije in Posavja odločili reševati t.i. romske problematike in zakaj so bili njihovi predlogi v Državnem zboru zavrnjeni. Sicer je spremembe zakonov, ki urejajo romsko problematiko, pripravljala že prejšnja Janševa vlada. Vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je 4.10. na hitro zaključila obravnavo štirih zakonskih predlogov pobude  z nazivom “za zaščito otrok v problematičnih socialnih okoljih”, in tako je bil predlog županov zavrnjen, kljub temu, da je bilo v Državni zbor vloženih več kot 31 podpisov volivk in volivcev.

V četrtek 5.10.2023 je ribniški svet sprejel sklep, po katerem bo občina nadaljevala postopek umeščanja romskih naselij v prostor. V njem bodo odločili tudi, ali bo romsko naselje v Lepovčah ostalo na trenutni lokaciji ali ga bodo preselili severneje ob cesto proti Mali gori. Po besedah župana za umeščanje romskega naselja, ki leži ob gospodarski coni v Lepovčah, obstajata dve možnosti. Po prvi bi naselje z nekaj ureditvenimi posegi ostalo na trenutni lokaciji, po drugi pa bi ga preselili nekoliko severneje, ob cesto proti Mali gori. Občina bo po četrtkovi odločitvi občinskega sveta, da nadaljujejo z umeščanjem romskih naselij v prostor in jih na ta način legalizirajo, po besedah župana nadaljevala s postopkom za spremembo občinskega prostorskega načrta. V tem postopku bo sprejeta tudi odločitev, katera od omenjenih dveh možnosti, je najbolj primerna. Se pa zaveda, da v kolikor se bodo odločili, da Romi v Lepovčah ostanejo tam, kjer so, da nove širitve gospodarske cone, razen že predvidenih, najverjetneje več ne bodo mogoče. Da ostanejo na trenutnem mestu, si sicer želijo tudi Romi sami.

V oddaji bomo na kratko povzeli tudi dogodek, ki se je zgodil v Dobruški vasi, kjer naj bi prebivalec romskega naselja napadel policista.

Vljudno vabljeni k poslušanju.

Oddajo podpira Svet romske skupnosti

Zveza Umbrella-Dežnik in partnerska organizacija RIC Anglunipe so 6. maja v romskem naselju v Štepanji vasi uprizorili obeleževanje s kulturnim programom in predstavitvijo praznično obrednih opravil praznika Erdelezi. Pri projektu so sodelovala romsko društva iz Ljubljane, ki so vključena v Zvezo Umbrella-Dežnik. Obeležja praznika Erdelezi v romskem naselju se je udeležilo okoli 50 ljudi,
pripadnikov večinskega prebivalstva in drugih etničnih skupin, prevladovali pa so pripadniki romske
skupnosti. Obeleževanje tovrstnih praznikov je pomembno za romsko skupnost hkrati pa se s takšnimi
kulturnimi dogodki borimo tudi proti diskriminaciji in izključevanju ter morebitnemu večjemu
razumevanju romske skupnosti.

S projektom oz. predstavitvijo smo predstavili izvorne korenine romske skupnosti in njen pomen za sodobno kulturo preko tradicionalnega romskega praznika, spodbujali k ohranjanju sestavin kulturne dediščine romske skupnosti s poudarkom na zavedanju izvornih korenin in kulturne identitete, spodbujali raziskovanje kulturne dediščine in spodbujali aktivno sodelovanje pripadnikov starejših generacij z mlajšimi generacijami iz vrst romske skupnosti (prenos kulturnih izročil, običajev, folklore ter specifične nošnje in romske kulinarike). Projekt je omogočil mlajši populaciji, da spozna in prisluhne kako je praznik potekal v obdobju njihovih babic in dedkov. Temeljni namen obeleževanja praznika Erdelezi je nadaljnje ohranjanje in osveščanje pripadnikov romske skupnosti s svojo tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, ki pomembno opredeljuje družbeno-zgodovinsko, etnično-kulturno identiteto Romov. Ohranjanje tradicije tovrstnih praznikov so pomembni za krepitev kulturne identitete in samozavesti pripadnikov romske skupnosti, saj je poudarek na mladih, ki bodo praznične običaje ohranjali in jih prenašali na svoje otroke.

Obeleževanje tega praznika, ki pomeni konec zime in prebujanje pomladi in kot skupno tradicijo značilna za številne narode (vzhodnega Sredozemlja oz. Bližnjega vzhoda , Balkana in širše), vsebuje različna značilna opravila (čaščenje poganskega oz. predkrščanskega božanstva pomladi in plodnosti), tako v času pred dnevom praznika kot v času praznika. V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega mleka in ne jedo ovčjega mesa, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi. V pozdrav pomladi se na praznični dan s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasi domove, pletejo se venci iz rastlinja in vejicami mlade vrbe, ki se jih meče na strehe domov. Prinese se izvirska voda, v katero se potopijo jajca, cvetje in vejice mlade vrbe, ki jih uporabljajo za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj verujejo, da se s tem odstranijo negativnosti, ki so se dogodile v preteklem letu. Ponekod z vodo čistijo tudi zidove hiš. Po kopanju in umivanju se Romi posebej svečano oblečejo v tradicionalne noše oz. oblačila, nadenejo nakit, izvaja romska glasba (poje ob violini, tolkalih in harmoniki) in pleše romska kola pozno v noč. Na ta dan se je meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in družinske člane, ker prinaša v hišo življenje in radost.

Ta praznik praznujejo vsi Romi, ne glede na to, ali so pravoslavni ali katoliški kristjani ali pripadniki islamske vere. Za Rome kot »potujočo državo«, kot jih pogosto imenujejo pripadniki drugih narodov, je konec poti, ko prideta sneg in zima, spomladi, ko pride toplejše vreme, pa se “kolo spet zažene”. Ta starodavni in najpomembnejši romski praznik Erdelezi je s prihodom Romov na Balkan konec 14. in v začetku 15. stoletja našel svoje mesto in preživel v simbiozi z krščanskim praznikom Jurjevo.

Z zgodovinskega, družbenega in kulturnega vidika so Romi po svojem izvoru nomadski narod notranje strukturiran po plemenih, katerih pripadniki so bili vešči raznovrstnih obrtnih in drugih opravil. Celo leto so potovali in delali ter si tako pridobivali premoženje in plačilo. Spali so pod vedrim nebom, v naravi poleg vodotoka, kar simbolizira romska zastava, zgornja polovica modra, ki predstavlja nebo in mir, spodnja zelena polovica pot in svobodo gibanja, rdeči krog v sredini pa izjemno naporno oz. mučno romsko zgodovino. V jeseni prekinili svoja potovanja in zimo preživeli na enem mestu, z obeleževanjem tega praznika pa je pomenilo premik svojega tabora (»čerge« – mali šotor) in ponovni odhod na negotovo pot pridobivanja premoženja in plačila.

Praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja  po celem svetu, kjer živijo in bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.

V samo pripravo in izvedbo je bilo vključenih več subjektov, tako iz vrst romske skupnosti in večinskega prebivalstva, kot tudi pripadnikov drugih etničnih skupin. Prisotnih je bilo okoli 50 udeležencev, ki jih je zanimalo praznovanje in so si z veseljem ogledali dogodek. Projekt je bil podprt s strani Ministrstva za kulturo za leto 2022.

Članek pripravila:

Hana Habič

V Beogradu 8. aprila smo v sodelovanju na mednarodnem srečanju z nacionalnim svetom Republike Srbije za romska vprašanja se je na povabilo udeležil predsednik Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik in predsednik Evropske romske organizacije ERO. Razprava je bila v zvezi stanja romske populacije v Evropi in Balkanu ter potek uključevanja Romov v izobraževanje osnovnih in srednjih šol ter vpisovanja na fakultete in mogočnost štipendije, katere so pomembnega vprašanja in budgeta z strani romskih organizacij, in kako bi država morala imeti poseben budget za rome in da bi lahko romski otroci nadaljevali z svojim šolanjem.

V nadaljevanju so bile naslednje teme in vprašanja kako bi zmanjšali revščino z trgom dela in pristopom zaposli me, tako da so to tudi pereče teme na trgu dela zaradi pripadnosti romskega naroda, diskrimancije in anticiganizma ter posledice težje zaposlitve.

Zveza romske skupnosti je izpostavila pomembnosti mladih pri izobraževanju in zaposlitvi, kjer se vsakodnevno soočaju z težavami v Sloveniji in Haris Tahirović je povedal tudi, da je zelo pomembno dvigovati in spodbujati dvig uključevanja mladih romskih žensk k aktivnem sodelovanju ter njihovih potreb kot tudi staršev katerih so pomemben steber k spodbujanju svojih otrok pri uključevanju v vrtce in šole. Zato so romske organizacije moralne komunicirati z institucijami in politiki za nemoteno delovanje in pomoč pri sredstvih za uresničevanje navedenih ciljev v vsakodnevnem življenju.

Haris Tahirović je povedal da moramo razmišljati pri ohranjanju svoje identitete in kulture in na temu področju smo največja manjšina Evrope, tako da tudi Evropske inštitucije in članice morajo uključevati mednarodne organizacije pri odločanju in potrebah mladih, kako bi izpoštovali Evropske strateške cilje, podpisane deklaracije (Mednarodne akte) katere so zavezane k spoštovanju človekovih pravic.

Predsednic nacionalnega sveta Republike Srbije za Rome in Haris Tahirović sta se odprto pogovarjala o skupnem sodelovanju in izmenjavi dobrih praks.

Prostočasne aktivnosti mladih iz različnih etičnih manjšin in večinskega prebivalstva, kateri so se v poletnem času družili in povezovali med seboj ter spoznavali svoje kulturne drugačnosti in vrednote. Nastala so tudi velika spoznanja in prijateljstva med njimi in smo eni izmed mnogih organizacij kateri uspevamo povezovati mlade ne glede na vero, raso in barvo kože, med seboj.

Zveza romske skupnosti Umbrella in Anglunipe ter romsko društvo Vilo dajejo večji poudarek na mlade in jih združujejo ter želijo in jih spodbujajo k spoznavanju in enakopravnemu uključevanju v družbe in s tem povečujejo medsebojno komunikacijo ter odprtost med njimi.

Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in RD Anglunipe RIC v skupnem sodelovanju organizirali več prostovoljnih delavnic za prostovoljce in medkulturno druženje mladih v boju proti izključevanju in diskriminaciji v prostorih Romskega Informacijskega centra Anglunipe RIC, kjer se mladi družijo, sodelujejo na različnih aktivnostih katere bodo tudi ene izmed ključnih povezovalcev med drugimi mladimi iz različnih skupnosti ter skupnemu soelovanju in zmanjševanju stereotipov diskriminacije in anticiganizma.

Zato mlade pozivamo k sodelovanju pri različnih aktivnosti.

Zveza romske skupnosti Umbrella Dežnik Haris Tahirović se je udeležila okrogle mize v Murski Soboti katero je organizeral Svet romske skupnosti in Zveza romov Slovenije, kjer so se udeležili različni govorci in govorke, kot zgodovinarji v spomin genocida nad Romi, kateri se je zgodil v Prekmurju in po svetu. V pozivu k solidarnosti in medsebojnim spoštovanju človekovih pravic in strpnosti kateri bi se morali vsi nekaj naučiti iz preteklosti v boju proti anticiganizmu  ter diskriminaciji ter potrebe po enakopravni obravnavi.

V spomin žrtvam so se položili venci, katere so položili predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc, Mihaela Brezigar iz Urada za narodnostna vprašanja RS ter podžupanja mestne občine Murska Sobota Bernardka Ružič in mnogi številni udeleženci okrogle mize.

Mladi so se udeležili dogodka v spomin na ubite Rome v drugi svetovni vojni z strani ustaškega genocida in poboja v velikem številu romskega naroda.

Mladi romi in številni drugi mladi z različnih koncev Slovenija, Hrvaške in drugih držav so se med seboj družili in naredili nekaj pomembnih fotografij za razstavo katera bo v oktobru, tam jih bodo tudi pokazali o žrtvam in genocidom nad Romi in drugim. Z tem mladi želijo upozoriti kaj pomeni anticiganizem in diskriminacija ter do česa lahko pride z tem.  Z mladimi romi sta Zveza romske skupnosti in romsko društvo Anglunipe RIC povedli še na druge lokacije, kjer so bila tovrstna stradanja z strani nacistov, kot je tudi koncentracijsko taborišče Ljubelj Jug, podružnica zloglasnega taborišča Mauthausna. Mladi so tako obiskali tudi eno izmed Italijanskih taborišč v Trstu to je Rižarna.

Program sofinancira Ministerstvo za kulturo RS