Drage poslušalke in dragi poslušalci,
prisrčen in energičen pozdrav iz srčike spletnega radia Anglunipe, vašega glasu za dialog in
informiranje! Radia, ki z vsako oddajo utrjuje mostove razumevanja in odpira pomembna vprašanja,
ki zadevajo našo družbo in še posebej romsko skupnost.
Tokratna oddaja, ki bo na sporedu v četrtek, 25. septembra 2025, točno ob 18.00, bo zagotovo ena
izmed tistih, ki jih ne smete zamuditi. V našem studiu bomo imeli izjemno čast gostiti visoka
predstavnika institucije, ki ima ključno vlogo pri ohranjanju in razvoju narodnih skupnosti v Sloveniji,
in sicer Urada za narodnosti.

Z nami bosta v.d. direktorica Urada za narodnosti, gospa Polak Gruden Danica, in gospod Stanko
Baluh, sekretar, prav tako iz Urada za narodnosti. Njuno strokovno znanje, bogate izkušnje in
predanost delu obljubljajo poglobljen, odprt in izjemno informativen pogovor o temeljnih vprašanjih,
ki se nanašajo na prihodnost in položaj romske skupnosti v naši državi.
Skupaj se bomo poglobili v ključne teme, ki zadevajo delovanje Urada za narodnosti in njegov
neprecenljiv prispevek k dobrobiti in vključenosti romske skupnosti. Slušalcem in širši javnosti bomo
poskušali približati odgovore na vprašanja, kot so:
 Kako Urad za narodnosti vidi svojo vlogo pri aktivni obravnavi romske skupnosti? Zanimalo
nas bo, katere so glavne prioritete in načela, ki vodijo njihovo delo na tem občutljivem in
pomembnem področju.
 Nadalje, raziskali bomo, kakšna je narava in globina sodelovanja med Uradom in vodstvi
romskih skupnosti po Sloveniji. Kako poteka komunikacija, kakšne so prakse dobrega
sodelovanja in kako se zagotavlja, da so potrebe in predlogi romskih skupnosti resnično
slišani in upoštevani pri oblikovanju politik?
 Z gosti bomo raziskovali tudi, kakšni so njihovi pogledi na delo in strateški pomen Urada
danes, v času hitrih družbenih sprememb in novih izzivov. Kateri so največji dosežki Urada v
preteklosti in s katerimi omejitvami se morda še vedno soočajo?
 In kar je najpomembneje za prihodnost, zanimalo nas bo, kakšne cilje in inovativne načrte si
zastavlja Urad za narodnosti v prihodnosti, zlasti na področju reševanja kompleksnih
izzivov, s katerimi se romska skupnost srečuje vsak dan. Ali se obetajo novi projekti in
pobude za boljšo integracijo, krepitev izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjskih razmer, ali
morda krepitev obstoječih programov, ki so se izkazali za učinkovite?
Ta pogovor je namenjen vsem, ki vas zanima delovanje državnih institucij, vloga Urada za narodnosti
in seveda prihodnost romske skupnosti v Sloveniji. Ne zamudite priložnosti za poglobljen vpogled v to
pomembno področje in za spoznavanje perspektive tistih, ki so odgovorni za oblikovanje in izvajanje
politik.
Vljudno vabljeni k poslušanju! Spletni radio Anglunipe lahko spremljate enostavno – obiščite našo
spletno stran www.anglunipe.si in se prepustite toku informacij in mnenj, ki bogatijo našo skupnost.
Veselimo se vaše virtualne družbe in verjamemo, da bo oddaja prinesla dragocena spoznanja in
odprla nova vprašanja za nadaljnji razmislek. Do slišanja!
Z iskrenimi pozdravi in željami za prijeten radijski večer, Vaša ekipa RIC in Anglunipe!

Oddajo podira: Svet romske skupnosti RS

Ohranjanje zgodovinskega spomina skozi oči mladih

 
V ponedeljek, 15. septembra, ob 17.00 uri, je na prizorišču Centra kulture Španski borci v Ljubljani
Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik slovesno odprla fotografsko razstavo z ganljivim naslovom
"Paluno drom – Zadnja pot". Ta pomembna razstava predstavlja ključni korak v prizadevanjih za
ohranjanje zgodovinskega spomina na tragične usode žrtev nacističnih taborišč med drugo svetovno
vojno, s posebnim poudarkom na sistematično preganjanih in umorjenih Romih.
Avtentičnost in svežina galerije izvirata iz dejstva, da so avtorji fotografij mladi udeleženci projekta.
Pod budnim mentorstvom uveljavljenih mentorjev Marka Cotiča Trojerja ter Harisa Tahirovića in so
mladi ustvarjalci skozi svoje objektiv prenesli globoka čustva in refleksije ob soočanju z mračno
preteklostjo. Razstava bo na ogled vse do 22. septembra 2025, kar daje obiskovalcem dovolj časa, da
se poglobijo v težko, a nujno potrebno tematiko. Dogodka so se udeležili med drugim v.d. direktorica
Urada za narodnosti ga. Polak Gruden Danica, predstavnik Urada za narodnosti gospod Baluh Stanko,
ter kulturni ataše nemške ambasade gospod Louis Mourier, kar dodatno poudarja mednarodni in
medsektorski pomen razstave.

  
Pomen projekta: Most med generacijami in ozaveščanje
Temeljni namen fotografske razstave "Paluno drom – Zadnja pot" je neprecenljivo ohranjanje
zgodovinskega spomina. V času, ko zgodovina postaja vedno bolj oddaljena, se zavedanje o njenih
najbolj bolečih poglavjih, še posebej med mlajšimi generacijami, žal krha. Projekt se zato osredotoča
na aktivno vključevanje mladih, romskih in neromskih, v proces spoznavanja in razumevanja
holokavsta, zlasti usode Romov. Mladi udeleženci so v okviru projekta opravili izjemno pomembne
obiske krajev spominjanja, vključno z obiskom muzejev in obeležij na lokacijah, kot so Jasenovac
(Uštice), Rižarna in Koncentracijsko taborišče Ljubelj (podružnica Mauthausen). Ta obiska nista bila le
lamentacija nad preteklostjo, temveč priložnost za mlade, da skozi pripovedi in lastno refleksijo
oblikujejo svoje razumevanje tega zgodovinskega obdobja ter ga nato izrazijo skozi fotografske
medije.
Projekt predstavlja pomembno platformo, ki mladim članom romske skupnosti iz Slovenije ter
mladim iz drugih etničnih skupnosti omogoča, da počastijo spomin na žrtve holokavsta na
dostojanstven in poglobljen način. Ključni cilj je dvigniti raven ozaveščenosti tako znotraj romske
skupnosti kot med večinskim prebivalstvom. Usoda Romov med holokavstom je namreč pogosto
pozabljena, prezrta ali celo zavestno ignorirana s strani širše družbe, paradoksalno pa je zavedanje o
tej tragediji pogosto pomanjkljivo tudi znotraj same romske populacije. Projekt želi zapolniti to vrzel
in zagotoviti, da te zgodbe ne bodo izgubljene.
Ohranjanje zgodovine in boj proti diskriminaciji
Z vključevanjem mladih v obisk zgodovinsko pomembnih lokacij, kjer so se odvijali grozoviti dogodki,
in s poslušanjem pričevanj – če že ne živečih prič, pa vsaj zapisov in dokumentacije o usodi njihovih
prednikov in pripadnikov njihove etnične skupnosti – projekt ne le ohranja zgodovinski spomin,
temveč mlade tudi aktivno seznanja z njim. Razstava predstavlja empatičen način za soočanje z
zgodovino neenakopravne in diskriminatorne obravnave romske skupnosti. Ker večina preživelih iz

taborišč ni več med nami, se možnost neposrednega, živega pričevanja hitro zmanjšuje. Zato je delo
mladih, ki te zgodbe pretvarjajo v vizualno umetnost, še toliko bolj dragoceno.
Vizija prihodnosti: Človekove pravice, enakost in mir
Končni in najpomembnejši cilj projekta "Paluno drom-Zadnja pot" je izobraziti mlade Rome in širšo
populacijo o ključnem pomenu spoštovanja človekovih pravic. Hkrati poudarja nujnost aktivnega boja
za večjo enakopravnost in družbeno vključenost, ki sta temeljni garanciji, da se grozodejstva
preteklosti nikoli več ne ponovijo. Projekt stremi k temu, da bi okrepil pripravljenost romske mladine
in mladih iz drugih etničnih skupnosti, da postanejo odločni zagovorniki človekovih pravic. Želimo, da
postanejo glasniki miru v svojih skupnostih, svojih socialnih krogih in širše v splošni populaciji, s tem
pa prispevajo k bolj tolerantni in pravični družbi.

projekt so podprli Ministrstvo za kulturo in Svet romske skupnosti RS

Avtor: Maja Jelenc
Foto: Aleš Habič, Jaka Gasar, Marko Cotić Trojer

Društvo Anglunipe – RIC je z izjemnim uspehom v svojih prostorih izvedlo serijo delavnic romskega
jezika z naslovom ROMANI ČHIB – ROMSKI JEZIK , ki so predstavljale ne le temeljit vpogled v jezik,
temveč celostno izkušnjo romske kulture in identitete. Prednost teh delavnic, ki jih ločuje od
tradicionalnih tečajev, leži predvsem v inovativnem, celostnem in pionirskem pristopu k učenju
jezika. Ta pristop namreč jezik neločljivo povezuje z bogato zgodovino, živahno kulturo in globoko
identiteto romskega naroda, hkrati pa aktivno spodbuja in promovira medkulturni dialog. S tem
Anglunipe – RIC izrecno izpolnjuje tako temeljne kot prednostne kriterije, zastavljene za podporo
kulturnih projektov na državni ravni, in obljublja pomemben in trajen prispevek k ohranitvi romskega
jezika v Sloveniji ter krepitvi vključenosti Romov v širšo slovensko družbo.
Glavni cilj projekta je bil in ostaja prizadevanje za aktivno ohranitev, vitalen razvoj, poglobljeno
spoznavanje in celovito promocijo romskega jezika in kulture v Sloveniji. Ključni poudarek pri tem je
na krepitvi romske identitete, ki je neločljivo povezana z jezikom, spodbujanju medkulturnega
dialoga, ki ruši stereotipe in gradi mostove razumevanja, ter učinkoviti integraciji Romov v širše
slovensko družbeno in kulturno okolje. Posebna pozornost je bila namenjena jezikovni pismenosti –
ne le govornemu izražanju, temveč tudi razumevanju in pouku pisne besede –, ter aktivnemu
vključevanju vseh generacij, od najmlajših do najstarejših, s ciljem zagotavljanja medgeneracijskega
prenosa znanja in ohranjanja jezika kot živega organizma.
Program delavnic je bil skrbno zasnovan in je zajemal več vrst modulov, ki so udeležence postopoma
vodili skozi različne ravni znanja in razumevanja:

 
Delavnice o pomenu jezika, pravopisu, predstavitvi različic in pomenu dialektov romskega jezika:
Te uvodne delavnice so udeležencem ponudile dragocen vpogled v tisočletno potovanje romskega
jezika. Predstavljena je bila njegova geneza, od indijskih korenin, skozi selitve in stike z drugimi
kulturami, kar je pustilo neizbrisen pečat v njegovi strukturi in besedišču, vse do današnje bogate, a
raznolike oblike. Udeleženci so spoznali, zakaj je romski jezik ključen element ohranjanja in izražanja
romske identitete, saj je nosilec kolektivnega spomina in unikatnega pogleda na svet. Poglobljeno so
se posvetili tudi izzivom in pomenu romskega pravopisa ter kompleksnosti in lepoti različnih romskih
dialektov, ki odražajo regionalno in zgodovinsko raznolikost. Razpravljali so o izzivih standardizacije in
o tem, kako pomembno je ceniti vsako različico kot del neizmernega jezikovnega bogastva.
Poudarjena je bila nujnost aktivnega ohranjanja in prenašanja jezika na mlajše generacije, da bi
ohranili njegovo vitalnost.
Začetne delavnice romskega jezika: Osnovne fraze in pozdravi: Prvo srečanje začetnih delavnic je
bilo posvečeno tistim temeljem, ki udeležencem omogočajo takojšnjo, čeprav osnovno,
komunikacijo. Udeleženci so se skozi zabavne in interaktivne vaje, kot so igranje vlog v vsakdanjih
situacijah (npr. predstavljanje, spraševanje za ime, izražanje osnovne vljudnosti, pozdravljanje na
tržnici ali v trgovini), naučili, kako pozdraviti, se predstaviti in izraziti osnovne vljudnosti. Posebna
pozornost je bila namenjena avtentičnim izgovorjavam in kulturnemu kontekstu pozdravov, vključno
z gestami in izrazi spoštovanja. Skozi tovrstne praktične izkušnje smo udeležencem uspešno odstranili
strah pred govorjenjem in jih opremili z orodji za prve vsakdanje interakcije, kar jih je motiviralo za
nadaljnje učenje.
Številke, barve in dnevi v tednu: Druga delavnica za začetnike je nadgradila osnovne fraze z
besediščem, ki je nepogrešljivo v vsakdanjem življenju. Udeleženci so se skozi igrive in interaktivne
vaje, kot so igre s kartami, pesmice in vizualne predstavitve, naučili štetja do deset, prepoznavanja in
poimenovanja osnovnih barv ter dni v tednu. To znanje je ključnega pomena za opisovanje okolice,
razumevanje navodil, orientacijo v času in sposobnost načrtovanja, kar jim že v začetni fazi omogoča

širšo in bolj funkcionalno komunikacijo. Čutila se je velika mera navdušenja ob vsakem novem
naučenem izrazu.
Nadaljevalne delavnice romskega jezika: Nadaljevalne delavnice so bile namenjene poglobitvi
znanja in utrjevanju pridobljenih veščin. Program je vključeval:
Hitro ponovitev osnov: Temeljit pregled osnovnih besed, slovničnih struktur in pravil izgovorjave je
zagotovil, da so bili vsi udeleženci trdno seznanjeni z osnovami, kar je bila odlična podlaga za
nadgradnjo.
Vadba skladenj: S poudarkom na tvorjenju kompleksnejših skladenj in skladenjski analizi stavkov so
udeleženci razvijali sposobnost razumevanja in ustvarjanja bolj zapletenih jezikovnih konstrukcij,
vključno s podrednimi stavki in pogojnimi oblikami.
Aktivna komunikacija: Spodbujanje udeležencev k aktivni komunikaciji in pogovoru v romskem jeziku
je potekalo v skupini ali v parih, pri čemer so se dotikali vsakdanjih tem, aktualnih dogodkov in
kulturnih aspektov. Cilj je bil prestopiti iz pasivnega razumevanja v aktivno in tekoče izražanje.
Vaje za vsakodnevno življenje: Interaktivne vaje so simulirale uporabo romskega jezika v avtentičnih
vsakdanjih situacijah, kot so nakupovanje na tržnici, rezervacija mize v restavraciji, pogajanje,
izražanje mnenj, pripovedovanje zgodb in opisovanje dogodkov. To je udeležencem omogočilo, da so
se počutili samozavestnejše in bolj sposobne za uporabo jezika v realnem svetu.
Delavnic se je udeležilo 29 udeležencev, kar je dokaz velikega zanimanja in potrebe po tovrstnih
programih. Še posebej spodbudno je dejstvo, da niso pritegnile le pripadnikov romske skupnosti,
temveč tudi pripadnike večinskega prebivalstva in pripadnike drugih manjšin. Ta raznolika sestava
udeležencev ni le obogatila delavnic z različnimi perspektivami, temveč je tudi konkretno prispevala k
uresničevanju cilja medkulturnega dialoga in razbijanju predsodkov. Vzdušje je bilo izjemno
pozitivno, odprto in spoštljivo, kar je ustvarilo varno okolje za učenje in medsebojno povezovanje.
Projekt "ROMANI ČHIB – ROMSKI JEZIK" s tem jasno kaže, da je jezik živa vez, ki povezuje ljudi,
generacije in kulture, ter da je Anglunipe – RIC katalizator za pomembne družbene spremembe v
smeri večje vključenosti in medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Avtor: Maja Jelenc
Foto: RIC Anglunipe

Projekt podpira: Ministrstvo za kulturo RS

23. 9. 2024Kabinet župana 204

Obisk predsednika Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Harisa Tahirovića

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je gostil predsednika Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Harisa Tahirovića, s katerim je razpravljal o pereči romski problematiki v občini in širše. Pobuda za srečanje je prišla na prošnjo predsednika zveze ter romske skupnosti in romskega svetnika Dejana Brajdića iz naselja Kerinov Grm, prav tako občinskega svetnika in člana zveze.

Med srečanjem sta župan Mestne občine Krško Janez Kerin in predsednik Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Haris Tahirović poudarila pomembnost sodelovanja med romskimi predstavniki in občino ter se zavzela za vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov, ki bodo pripomogli k izboljšanju vsakodnevnega življenja pripadnikov romske skupnosti. Predsednik zveze je izpostavil potrebo po skupnem delovanju pri iskanju rešitev za integracijo Romov na lokalni ravni.

Župan Janez Kerin je ob tem izrazil pripravljenost za nadaljnjo sodelovanje in dejal, da je Mestna občina Krško zavezana k iskanju rešitev, katerih cilj je izboljšanje trenutnih razmer na tem področju.

Srečanje je potekalo v konstruktivnem duhu, s predlaganimi konkretnimi ukrepi, ki se nanašajo na področje izobraževanja in socialne politike.

Romska skupnost v Sloveniji predstavlja bogato kulturo in zgodovino, ki pa se srečuje z vrsto izzivov in težav, zlasti v jugovzhodnem delu države. Ta regija, znana po svoji etnično raznoliki sestavi, se sooča s številnimi vprašanji, ki vplivajo na življenje Romov in njihovo vključevanje v širšo družbo. Ob istem času pa tudi neaktivnost Sveta romske skupnosti Republike Slovenije postavlja ovire pri iskanju rešitev in izboljšanju položaja Romov.

Izzivi in problemi romskih skupnosti

Eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji, je socialna izključenost. Romi se pogosto soočajo z diskriminacijo in predsodki, kar vodi do omejenega dostopa do izobraževanja, zaposlitve in zdravstvenih storitev. V številnih primerih so romske družine obsojene na revščino in preživetje na robu družbe, kar ustvarja začaran krog, iz katerega je težko pobegniti.

Poleg socialne izključenosti se romske skupnosti pogosto spopadajo z vprašanji stanovanjskih pogojev. Veliko Romov živi v neprijaznih, neurejenih in nezakonitih naseljih, kar prispeva k slabi kakovosti življenja in pomanjkljivim osnovnim storitvam. To dodatno ovira komunikacijo in odnose med Romi in lokalno skupnostjo, kar vodi v še večje napetosti in konflikte.

Tudi dostop do izobraževanja ostaja problematičen. Kljub prizadevanjem, da bi se izboljšali izobraževalni sistemi, številni romski otroci še vedno ne obiskujejo šole redno. Zaradi slabe socialne situacije in kulturnih ovir se pogosto soočajo z neprijetnostmi v šolskih okoljih, kar vodi do visokih stopenj osipov in nizkih ravni izobrazbe.

Rešitve za izboljšanje položaja Romov

Za uspešno reševanje teh izzivov je nujno sprejeti celovit pristop. Ključne rešitve vključujejo boljše sodelovanje med romskimi skupnostmi, lokalnimi oblastmi in nevladnimi organizacijami. Transparentna komunikacija, soustvarjanje politik in programov, ki se osredotočajo na specifične potrebe Romov, je nujno potrebna.

Izobraževanje mora biti prioritet. Vlada in druge institucije bi morale razviti programe, ki spodbujajo vključevanje romskih otrok v šolski sistem. Pomembne so tudi izobraževalne pobude, ki se osredotočajo na usposabljanje učiteljev v kulturni občutljivosti, da bi se zmanjšala stigma in predsodki, s katerimi se romski učenci soočajo.

Kar zadeva zaposlovanje, so potrebni ukrepi, ki povečujejo dostop do delovnih mest za Rome. To vključuje usposabljanja in programe za spodbujanje podjetništva v romskih skupnostih, kar bi pomagalo ustvariti trajnostne delovne priložnosti.

Neaktivnost Sveta romske skupnosti Republike Slovenije

Kljub prisotnosti Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, se zdi, da obstaja velika vrzel med pričakovanji in dejanskim delovanjem te institucije. Mnogi predstavniki romske skupnosti menijo, da svet ne opravlja ustrezno svojega poslanstva pri zastopanju interesov Romov in iskanju rešitev za njihove probleme. Neaktivnost in pomanjkanje angažiranosti pripomoreta k nadaljnjemu marginaliziranju romskih skupnosti.

V to negotovost je potrebno vnesti spremembe. Svet mora delovati kot močan zagovornik in aktivno vplivati na odločitve, ki zadevajo romsko skupnost. Potrebno je povečati njegovo vidnost, spodbujati sodelovanje in ustvarjati povezave z drugimi organizacijami ter institucijami, ki delujejo na podobnih področjih.

Zaključek

Izzivi romskih skupnosti v jugovzhodni Sloveniji so kompleksni in večplastni, vendar obstajajo rešitve, ki lahko izboljšajo njihovo stanje. Ključ do uspeha leži v sodelovanju, izobraževanju in aktivnem angažiranju Sveta romske skupnosti. Le s aktivnim pristopom in z močnimi povezavami med različnimi deležniki bo mogoče doseči trajne spremembe in izboljšati življenje Romov v tej regiji.

ROMSKA ODDAJA ANGLUNIPE – 12.10.2023

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci

v tokratni oddaji vam bomo predstavili več dogodkov, ki so se odvijali pri nas. In sicer boste deležni informacij kako so se župani jugo-vzhodne Slovenije in Posavja odločili reševati t.i. romske problematike in zakaj so bili njihovi predlogi v Državnem zboru zavrnjeni. Sicer je spremembe zakonov, ki urejajo romsko problematiko, pripravljala že prejšnja Janševa vlada. Vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je 4.10. na hitro zaključila obravnavo štirih zakonskih predlogov pobude  z nazivom “za zaščito otrok v problematičnih socialnih okoljih”, in tako je bil predlog županov zavrnjen, kljub temu, da je bilo v Državni zbor vloženih več kot 31 podpisov volivk in volivcev.

V četrtek 5.10.2023 je ribniški svet sprejel sklep, po katerem bo občina nadaljevala postopek umeščanja romskih naselij v prostor. V njem bodo odločili tudi, ali bo romsko naselje v Lepovčah ostalo na trenutni lokaciji ali ga bodo preselili severneje ob cesto proti Mali gori. Po besedah župana za umeščanje romskega naselja, ki leži ob gospodarski coni v Lepovčah, obstajata dve možnosti. Po prvi bi naselje z nekaj ureditvenimi posegi ostalo na trenutni lokaciji, po drugi pa bi ga preselili nekoliko severneje, ob cesto proti Mali gori. Občina bo po četrtkovi odločitvi občinskega sveta, da nadaljujejo z umeščanjem romskih naselij v prostor in jih na ta način legalizirajo, po besedah župana nadaljevala s postopkom za spremembo občinskega prostorskega načrta. V tem postopku bo sprejeta tudi odločitev, katera od omenjenih dveh možnosti, je najbolj primerna. Se pa zaveda, da v kolikor se bodo odločili, da Romi v Lepovčah ostanejo tam, kjer so, da nove širitve gospodarske cone, razen že predvidenih, najverjetneje več ne bodo mogoče. Da ostanejo na trenutnem mestu, si sicer želijo tudi Romi sami.

V oddaji bomo na kratko povzeli tudi dogodek, ki se je zgodil v Dobruški vasi, kjer naj bi prebivalec romskega naselja napadel policista.

Vljudno vabljeni k poslušanju.

Oddajo podpira Svet romske skupnosti

Zveza Umbrella-Dežnik in partnerska organizacija RIC Anglunipe so 6. maja v romskem naselju v Štepanji vasi uprizorili obeleževanje s kulturnim programom in predstavitvijo praznično obrednih opravil praznika Erdelezi. Pri projektu so sodelovala romsko društva iz Ljubljane, ki so vključena v Zvezo Umbrella-Dežnik. Obeležja praznika Erdelezi v romskem naselju se je udeležilo okoli 50 ljudi,
pripadnikov večinskega prebivalstva in drugih etničnih skupin, prevladovali pa so pripadniki romske
skupnosti. Obeleževanje tovrstnih praznikov je pomembno za romsko skupnost hkrati pa se s takšnimi
kulturnimi dogodki borimo tudi proti diskriminaciji in izključevanju ter morebitnemu večjemu
razumevanju romske skupnosti.

S projektom oz. predstavitvijo smo predstavili izvorne korenine romske skupnosti in njen pomen za sodobno kulturo preko tradicionalnega romskega praznika, spodbujali k ohranjanju sestavin kulturne dediščine romske skupnosti s poudarkom na zavedanju izvornih korenin in kulturne identitete, spodbujali raziskovanje kulturne dediščine in spodbujali aktivno sodelovanje pripadnikov starejših generacij z mlajšimi generacijami iz vrst romske skupnosti (prenos kulturnih izročil, običajev, folklore ter specifične nošnje in romske kulinarike). Projekt je omogočil mlajši populaciji, da spozna in prisluhne kako je praznik potekal v obdobju njihovih babic in dedkov. Temeljni namen obeleževanja praznika Erdelezi je nadaljnje ohranjanje in osveščanje pripadnikov romske skupnosti s svojo tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, ki pomembno opredeljuje družbeno-zgodovinsko, etnično-kulturno identiteto Romov. Ohranjanje tradicije tovrstnih praznikov so pomembni za krepitev kulturne identitete in samozavesti pripadnikov romske skupnosti, saj je poudarek na mladih, ki bodo praznične običaje ohranjali in jih prenašali na svoje otroke.

Obeleževanje tega praznika, ki pomeni konec zime in prebujanje pomladi in kot skupno tradicijo značilna za številne narode (vzhodnega Sredozemlja oz. Bližnjega vzhoda , Balkana in širše), vsebuje različna značilna opravila (čaščenje poganskega oz. predkrščanskega božanstva pomladi in plodnosti), tako v času pred dnevom praznika kot v času praznika. V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega mleka in ne jedo ovčjega mesa, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi. V pozdrav pomladi se na praznični dan s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasi domove, pletejo se venci iz rastlinja in vejicami mlade vrbe, ki se jih meče na strehe domov. Prinese se izvirska voda, v katero se potopijo jajca, cvetje in vejice mlade vrbe, ki jih uporabljajo za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj verujejo, da se s tem odstranijo negativnosti, ki so se dogodile v preteklem letu. Ponekod z vodo čistijo tudi zidove hiš. Po kopanju in umivanju se Romi posebej svečano oblečejo v tradicionalne noše oz. oblačila, nadenejo nakit, izvaja romska glasba (poje ob violini, tolkalih in harmoniki) in pleše romska kola pozno v noč. Na ta dan se je meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in družinske člane, ker prinaša v hišo življenje in radost.

Ta praznik praznujejo vsi Romi, ne glede na to, ali so pravoslavni ali katoliški kristjani ali pripadniki islamske vere. Za Rome kot »potujočo državo«, kot jih pogosto imenujejo pripadniki drugih narodov, je konec poti, ko prideta sneg in zima, spomladi, ko pride toplejše vreme, pa se “kolo spet zažene”. Ta starodavni in najpomembnejši romski praznik Erdelezi je s prihodom Romov na Balkan konec 14. in v začetku 15. stoletja našel svoje mesto in preživel v simbiozi z krščanskim praznikom Jurjevo.

Z zgodovinskega, družbenega in kulturnega vidika so Romi po svojem izvoru nomadski narod notranje strukturiran po plemenih, katerih pripadniki so bili vešči raznovrstnih obrtnih in drugih opravil. Celo leto so potovali in delali ter si tako pridobivali premoženje in plačilo. Spali so pod vedrim nebom, v naravi poleg vodotoka, kar simbolizira romska zastava, zgornja polovica modra, ki predstavlja nebo in mir, spodnja zelena polovica pot in svobodo gibanja, rdeči krog v sredini pa izjemno naporno oz. mučno romsko zgodovino. V jeseni prekinili svoja potovanja in zimo preživeli na enem mestu, z obeleževanjem tega praznika pa je pomenilo premik svojega tabora (»čerge« – mali šotor) in ponovni odhod na negotovo pot pridobivanja premoženja in plačila.

Praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja  po celem svetu, kjer živijo in bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.

V samo pripravo in izvedbo je bilo vključenih več subjektov, tako iz vrst romske skupnosti in večinskega prebivalstva, kot tudi pripadnikov drugih etničnih skupin. Prisotnih je bilo okoli 50 udeležencev, ki jih je zanimalo praznovanje in so si z veseljem ogledali dogodek. Projekt je bil podprt s strani Ministrstva za kulturo za leto 2022.

Članek pripravila:

Hana Habič

V Beogradu 8. aprila smo v sodelovanju na mednarodnem srečanju z nacionalnim svetom Republike Srbije za romska vprašanja se je na povabilo udeležil predsednik Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik in predsednik Evropske romske organizacije ERO. Razprava je bila v zvezi stanja romske populacije v Evropi in Balkanu ter potek uključevanja Romov v izobraževanje osnovnih in srednjih šol ter vpisovanja na fakultete in mogočnost štipendije, katere so pomembnega vprašanja in budgeta z strani romskih organizacij, in kako bi država morala imeti poseben budget za rome in da bi lahko romski otroci nadaljevali z svojim šolanjem.

V nadaljevanju so bile naslednje teme in vprašanja kako bi zmanjšali revščino z trgom dela in pristopom zaposli me, tako da so to tudi pereče teme na trgu dela zaradi pripadnosti romskega naroda, diskrimancije in anticiganizma ter posledice težje zaposlitve.

Zveza romske skupnosti je izpostavila pomembnosti mladih pri izobraževanju in zaposlitvi, kjer se vsakodnevno soočaju z težavami v Sloveniji in Haris Tahirović je povedal tudi, da je zelo pomembno dvigovati in spodbujati dvig uključevanja mladih romskih žensk k aktivnem sodelovanju ter njihovih potreb kot tudi staršev katerih so pomemben steber k spodbujanju svojih otrok pri uključevanju v vrtce in šole. Zato so romske organizacije moralne komunicirati z institucijami in politiki za nemoteno delovanje in pomoč pri sredstvih za uresničevanje navedenih ciljev v vsakodnevnem življenju.

Haris Tahirović je povedal da moramo razmišljati pri ohranjanju svoje identitete in kulture in na temu področju smo največja manjšina Evrope, tako da tudi Evropske inštitucije in članice morajo uključevati mednarodne organizacije pri odločanju in potrebah mladih, kako bi izpoštovali Evropske strateške cilje, podpisane deklaracije (Mednarodne akte) katere so zavezane k spoštovanju človekovih pravic.

Predsednic nacionalnega sveta Republike Srbije za Rome in Haris Tahirović sta se odprto pogovarjala o skupnem sodelovanju in izmenjavi dobrih praks.