Spoštovane poslušalke in poslušalci,
v naslednji oddaji bomo spregovorili o dogodkih in dogajanju pri nas in po svetu. Več v naši oddaji v četrtek, 13. 10. 2022 ob 18. uri.
dragone ašunevalen palem tumenca ki tumari romani oddaja Anglunipe uzi amari romani muzika htaj o nevepija amende em ki sa i luma.
Oven amenca ki amari romani programa đi ko ašunipe ko 13.10.2022 ko 18 čaaso.
| Društvo romski informacijski in znanstveno-raziskovalni center Slovenije – Anglunipe | Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik |
RAZPISUJETA
»V sožitju«
za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo, pesniško stvaritev ali pravljico
Na natečaju lahko sodelujejo vsi ne glede na starost in etnično pripadnost pod pogojem, da se pesmi ali zgodbe dotikajo sledečih tematik: življenje, sožitje, sreča, mir
Kako sodelovati?
Avtor naj svoje delo označi s šifro in ga priloži v e-mail sporočilu, označenem z zadevo: Za literarni natečaj »V sožitju«. Avtor naj navede tudi svoje kontaktne podatke (ime in priimek, letnico rojstva, naslov bivališča in telefonsko številko oz. kontakt).
Avtor s poslanim delom dovoljuje objavo svojega dela v tiskanih in elektronskih medijih.
Literarna dela so lahko napisana v romskem ali v slovenskem jeziku.
Poslana dela bo pregledal uredniški odbor revije Romano Lil, v katerem bodo objavljena tudi izbrana dela. Za objavljena dela ni predviden honorar.
Posamezni avtor nam lahko pošlje največ 2 literarni deli do vključno 03.11.2022 na naslov drustvo.anglunipe@gmail.com v Word formatu.
Natečaj se bo zaključil z literarnim večerom in razglasitvijo rezultatov komisije ter podelitvijo simboličnih nagrad najboljšim trem izbranim natečaja »V sožitju«,
ki bo 05.11.2022 s pričetkom ob 18h v Kulturnem centru Španski borci
(Zaloška cesta 61 v Ljubljani), kjer se boste udeleženci natečaja lahko s svojimi avtorskimi deli tudi predstavili.
VABLJENI K SODELOVANJU!
Zveza Umbrella-Dežnik in partnerska organizacija RIC Anglunipe so 6. maja v romskem naselju v Štepanji vasi uprizorili obeleževanje s kulturnim programom in predstavitvijo praznično obrednih opravil praznika Erdelezi. Pri projektu so sodelovala romsko društva iz Ljubljane, ki so vključena v Zvezo Umbrella-Dežnik. Obeležja praznika Erdelezi v romskem naselju se je udeležilo okoli 50 ljudi,
pripadnikov večinskega prebivalstva in drugih etničnih skupin, prevladovali pa so pripadniki romske
skupnosti. Obeleževanje tovrstnih praznikov je pomembno za romsko skupnost hkrati pa se s takšnimi
kulturnimi dogodki borimo tudi proti diskriminaciji in izključevanju ter morebitnemu večjemu
razumevanju romske skupnosti.
S projektom oz. predstavitvijo smo predstavili izvorne korenine romske skupnosti in njen pomen za sodobno kulturo preko tradicionalnega romskega praznika, spodbujali k ohranjanju sestavin kulturne dediščine romske skupnosti s poudarkom na zavedanju izvornih korenin in kulturne identitete, spodbujali raziskovanje kulturne dediščine in spodbujali aktivno sodelovanje pripadnikov starejših generacij z mlajšimi generacijami iz vrst romske skupnosti (prenos kulturnih izročil, običajev, folklore ter specifične nošnje in romske kulinarike). Projekt je omogočil mlajši populaciji, da spozna in prisluhne kako je praznik potekal v obdobju njihovih babic in dedkov. Temeljni namen obeleževanja praznika Erdelezi je nadaljnje ohranjanje in osveščanje pripadnikov romske skupnosti s svojo tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, ki pomembno opredeljuje družbeno-zgodovinsko, etnično-kulturno identiteto Romov. Ohranjanje tradicije tovrstnih praznikov so pomembni za krepitev kulturne identitete in samozavesti pripadnikov romske skupnosti, saj je poudarek na mladih, ki bodo praznične običaje ohranjali in jih prenašali na svoje otroke.
Obeleževanje tega praznika, ki pomeni konec zime in prebujanje pomladi in kot skupno tradicijo značilna za številne narode (vzhodnega Sredozemlja oz. Bližnjega vzhoda , Balkana in širše), vsebuje različna značilna opravila (čaščenje poganskega oz. predkrščanskega božanstva pomladi in plodnosti), tako v času pred dnevom praznika kot v času praznika. V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega mleka in ne jedo ovčjega mesa, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi. V pozdrav pomladi se na praznični dan s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasi domove, pletejo se venci iz rastlinja in vejicami mlade vrbe, ki se jih meče na strehe domov. Prinese se izvirska voda, v katero se potopijo jajca, cvetje in vejice mlade vrbe, ki jih uporabljajo za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj verujejo, da se s tem odstranijo negativnosti, ki so se dogodile v preteklem letu. Ponekod z vodo čistijo tudi zidove hiš. Po kopanju in umivanju se Romi posebej svečano oblečejo v tradicionalne noše oz. oblačila, nadenejo nakit, izvaja romska glasba (poje ob violini, tolkalih in harmoniki) in pleše romska kola pozno v noč. Na ta dan se je meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in družinske člane, ker prinaša v hišo življenje in radost.
Ta praznik praznujejo vsi Romi, ne glede na to, ali so pravoslavni ali katoliški kristjani ali pripadniki islamske vere. Za Rome kot »potujočo državo«, kot jih pogosto imenujejo pripadniki drugih narodov, je konec poti, ko prideta sneg in zima, spomladi, ko pride toplejše vreme, pa se “kolo spet zažene”. Ta starodavni in najpomembnejši romski praznik Erdelezi je s prihodom Romov na Balkan konec 14. in v začetku 15. stoletja našel svoje mesto in preživel v simbiozi z krščanskim praznikom Jurjevo.
Z zgodovinskega, družbenega in kulturnega vidika so Romi po svojem izvoru nomadski narod notranje strukturiran po plemenih, katerih pripadniki so bili vešči raznovrstnih obrtnih in drugih opravil. Celo leto so potovali in delali ter si tako pridobivali premoženje in plačilo. Spali so pod vedrim nebom, v naravi poleg vodotoka, kar simbolizira romska zastava, zgornja polovica modra, ki predstavlja nebo in mir, spodnja zelena polovica pot in svobodo gibanja, rdeči krog v sredini pa izjemno naporno oz. mučno romsko zgodovino. V jeseni prekinili svoja potovanja in zimo preživeli na enem mestu, z obeleževanjem tega praznika pa je pomenilo premik svojega tabora (»čerge« – mali šotor) in ponovni odhod na negotovo pot pridobivanja premoženja in plačila.
Praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, kjer živijo in bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.
V samo pripravo in izvedbo je bilo vključenih več subjektov, tako iz vrst romske skupnosti in večinskega prebivalstva, kot tudi pripadnikov drugih etničnih skupin. Prisotnih je bilo okoli 50 udeležencev, ki jih je zanimalo praznovanje in so si z veseljem ogledali dogodek. Projekt je bil podprt s strani Ministrstva za kulturo za leto 2022.
Članek pripravila:
Hana Habič
Spoštovane poslušalke in poslušalci v naši romski oddaji kulturno obarvana, govorili bomo tudi o kratkih kulturnih dogodkih kateri so se zgodili v tem mesecu in normalno nebo manjkalo naše različne glasbe.
Ponovitev oddaje 29.9.2022
Bodite znami 29.9.2022 ob 18.00h v naši oddaji.
Dragone ašunevalen palem tumencar amari prgrama anglunipe savi ka avol ko kulturno muzikakiri programa htaj nesave dogodkija ule akava masek.
Đi ašunipe, devlesa.
Oddajo podpirajo Svet romske skupnosti RS in Ministrstvo za kulturo RS.
V Beogradu 8. aprila smo v sodelovanju na mednarodnem srečanju z nacionalnim svetom Republike Srbije za romska vprašanja se je na povabilo udeležil predsednik Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik in predsednik Evropske romske organizacije ERO. Razprava je bila v zvezi stanja romske populacije v Evropi in Balkanu ter potek uključevanja Romov v izobraževanje osnovnih in srednjih šol ter vpisovanja na fakultete in mogočnost štipendije, katere so pomembnega vprašanja in budgeta z strani romskih organizacij, in kako bi država morala imeti poseben budget za rome in da bi lahko romski otroci nadaljevali z svojim šolanjem.
V nadaljevanju so bile naslednje teme in vprašanja kako bi zmanjšali revščino z trgom dela in pristopom zaposli me, tako da so to tudi pereče teme na trgu dela zaradi pripadnosti romskega naroda, diskrimancije in anticiganizma ter posledice težje zaposlitve.
Zveza romske skupnosti je izpostavila pomembnosti mladih pri izobraževanju in zaposlitvi, kjer se vsakodnevno soočaju z težavami v Sloveniji in Haris Tahirović je povedal tudi, da je zelo pomembno dvigovati in spodbujati dvig uključevanja mladih romskih žensk k aktivnem sodelovanju ter njihovih potreb kot tudi staršev katerih so pomemben steber k spodbujanju svojih otrok pri uključevanju v vrtce in šole. Zato so romske organizacije moralne komunicirati z institucijami in politiki za nemoteno delovanje in pomoč pri sredstvih za uresničevanje navedenih ciljev v vsakodnevnem življenju.
Haris Tahirović je povedal da moramo razmišljati pri ohranjanju svoje identitete in kulture in na temu področju smo največja manjšina Evrope, tako da tudi Evropske inštitucije in članice morajo uključevati mednarodne organizacije pri odločanju in potrebah mladih, kako bi izpoštovali Evropske strateške cilje, podpisane deklaracije (Mednarodne akte) katere so zavezane k spoštovanju človekovih pravic.
Predsednic nacionalnega sveta Republike Srbije za Rome in Haris Tahirović sta se odprto pogovarjala o skupnem sodelovanju in izmenjavi dobrih praks.
Prostočasne aktivnosti mladih iz različnih etičnih manjšin in večinskega prebivalstva, kateri so se v poletnem času družili in povezovali med seboj ter spoznavali svoje kulturne drugačnosti in vrednote. Nastala so tudi velika spoznanja in prijateljstva med njimi in smo eni izmed mnogih organizacij kateri uspevamo povezovati mlade ne glede na vero, raso in barvo kože, med seboj.
Zveza romske skupnosti Umbrella in Anglunipe ter romsko društvo Vilo dajejo večji poudarek na mlade in jih združujejo ter želijo in jih spodbujajo k spoznavanju in enakopravnemu uključevanju v družbe in s tem povečujejo medsebojno komunikacijo ter odprtost med njimi.
Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in RD Anglunipe RIC v skupnem sodelovanju organizirali več prostovoljnih delavnic za prostovoljce in medkulturno druženje mladih v boju proti izključevanju in diskriminaciji v prostorih Romskega Informacijskega centra Anglunipe RIC, kjer se mladi družijo, sodelujejo na različnih aktivnostih katere bodo tudi ene izmed ključnih povezovalcev med drugimi mladimi iz različnih skupnosti ter skupnemu soelovanju in zmanjševanju stereotipov diskriminacije in anticiganizma.
Zato mlade pozivamo k sodelovanju pri različnih aktivnosti.
Spoštovane poslušalke in poslušalci,
v naši tokratni oddaji bomo poslušali zanimiv prispevek o izobraževanju romskih učencev in učenk osnovne šole Metoda in Cirila iz vasice zraven Sofije, Elin Pelin, kjer šolo obiskuje 200 romskih otrok, vključno z romskim vrtcem. V pogovoru z socialno delavko in veliko borko Anelijo Dudinovo.
Poslušajte nas 22. 9. 2022 ob 18. uri.
Ponovitev oddaje 22.9.2022
Ašunevalen palem tumenca ki amari romani emisija Anglunipe,
ko amaro radio Anglunipe kergem jek intervju katari pali edukacija katar amare romane čave saveđana ki sikavni 200 romane čave em odote panda romani gradinka paše škola. O intervju kergjan e Aneliasa Dudinovo savi tani diplomirimi socialno bukjarni ki romani škola ko Elin Pelin, paše Sofia majbut ki amari emisija.
Ašunen amen 22. 9. 2022 kataro 18 časija.
Prispevek je pripravil Haris Tahirović.
Oddajo sofinancirata Svet romske skupnosti RS in Ministrstvo za kulturo RS.
Spoštovane poslušalke in poslušalci, v današnji oddaji bomo pregovorili o življenju naših romov v Turčiji. Govorili bomo o identiteti in njihovem statusu.
Ponovitev oddaje
Več v naši oddaji. Poslušali bomo prispevek katerega je pripravil Haris Tahirović z aktivistom in svetovalcem župana Izmirja v Turčiji, za romska vprašanja in integracijo, z gospodom Orhanom Galjošo.
V naši oddaji 15.9.2022 ob 18:00h.
Dragone romalen, palem tumencar ki tumari romani oddaja. Ka vakera palo dživdipe palo amare Roma ki Turska ko Izmir, savo kergja o interviju o Haris Tahirović taro romano aktivisti em svetovalco taro gradonačelnik palo romano puchipe htaj integracija o Orhan Galjoš.
Ki amari oddaj 15.9.2022 ko 18:00 časo.
Oven amencar.
Oddajo Angluni
Oddajo sofinancirajo Svet romske skupnosti RS in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Spoštovane poslušalke in poslušalci,
Ponovitev oddaje
ost. Pogovarjali smo se z eno od kandidatk za predsednico države RS Natašo Pirc Musar. V naši oddaji bomo spregovorili tudi o skupnemu sožitju romske skupnosti v Republiki Srbiji, natančneje v Novem Bečeju blizu Novega Sada, kjer skupaj praznujejo kulturni praznik Gospojina.
Poslušajte nas na www.anglunipe.si v četrtek, 1. 9. 2022 ob 18. uri.
Dragone romalen palem tumenca ki tumari romani emisija kaova em kaprava lafi taro kandidatija palo precednisko legaripe i država em savo si amenge maj šukar kandidati savo šaj telegarol o pučipe emanošengoro e em palodova ka kera lafi tari Republika Srbija sar maškoro gađe htaj Roma nakena kulturno manifestacije taj đivdipe ko nevobečaj o kulturno prazniko Gospojina.
Avenamenca katoro 18 časija ko četrtak, 1. 9. 2022.
Oddajo podpirata Svet romske skupnosti RS in Ministrstvo za kulturo RS
