Zveza Umbrella-Dežnik in partnerska organizacija RIC Anglunipe so 6. maja v romskem naselju v Štepanji vasi uprizorili obeleževanje s kulturnim programom in predstavitvijo praznično obrednih opravil praznika Erdelezi. Pri projektu so sodelovala romsko društva iz Ljubljane, ki so vključena v Zvezo Umbrella-Dežnik. Obeležja praznika Erdelezi v romskem naselju se je udeležilo okoli 50 ljudi, pripadnikov večinskega prebivalstva in drugih etničnih skupin, prevladovali pa so pripadniki romske skupnosti. Obeleževanje tovrstnih praznikov je pomembno za romsko skupnost hkrati pa se s takšnimi kulturnimi dogodki borimo tudi proti diskriminaciji in izključevanju ter morebitnemu večjemu razumevanju romske skupnosti.
S projektom oz. predstavitvijo smo predstavili izvorne korenine romske skupnosti in njen pomen za sodobno kulturo preko tradicionalnega romskega praznika, spodbujali k ohranjanju sestavin kulturne dediščine romske skupnosti s poudarkom na zavedanju izvornih korenin in kulturne identitete, spodbujali raziskovanje kulturne dediščine in spodbujali aktivno sodelovanje pripadnikov starejših generacij z mlajšimi generacijami iz vrst romske skupnosti (prenos kulturnih izročil, običajev, folklore ter specifične nošnje in romske kulinarike). Projekt je omogočil mlajši populaciji, da spozna in prisluhne kako je praznik potekal v obdobju njihovih babic in dedkov. Temeljni namen obeleževanja praznika Erdelezi je nadaljnje ohranjanje in osveščanje pripadnikov romske skupnosti s svojo tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, ki pomembno opredeljuje družbeno-zgodovinsko, etnično-kulturno identiteto Romov. Ohranjanje tradicije tovrstnih praznikov so pomembni za krepitev kulturne identitete in samozavesti pripadnikov romske skupnosti, saj je poudarek na mladih, ki bodo praznične običaje ohranjali in jih prenašali na svoje otroke.
Obeleževanje tega praznika, ki pomeni konec zime in prebujanje pomladi in kot skupno tradicijo značilna za številne narode (vzhodnega Sredozemlja oz. Bližnjega vzhoda , Balkana in širše), vsebuje različna značilna opravila (čaščenje poganskega oz. predkrščanskega božanstva pomladi in plodnosti), tako v času pred dnevom praznika kot v času praznika. V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega mleka in ne jedo ovčjega mesa, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi. V pozdrav pomladi se na praznični dan s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasi domove, pletejo se venci iz rastlinja in vejicami mlade vrbe, ki se jih meče na strehe domov. Prinese se izvirska voda, v katero se potopijo jajca, cvetje in vejice mlade vrbe, ki jih uporabljajo za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj verujejo, da se s tem odstranijo negativnosti, ki so se dogodile v preteklem letu. Ponekod z vodo čistijo tudi zidove hiš. Po kopanju in umivanju se Romi posebej svečano oblečejo v tradicionalne noše oz. oblačila, nadenejo nakit, izvaja romska glasba (poje ob violini, tolkalih in harmoniki) in pleše romska kola pozno v noč. Na ta dan se je meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in družinske člane, ker prinaša v hišo življenje in radost.
Ta praznik praznujejo vsi Romi, ne glede na to, ali so pravoslavni ali katoliški kristjani ali pripadniki islamske vere. Za Rome kot »potujočo državo«, kot jih pogosto imenujejo pripadniki drugih narodov, je konec poti, ko prideta sneg in zima, spomladi, ko pride toplejše vreme, pa se „kolo spet zažene“. Ta starodavni in najpomembnejši romski praznik Erdelezi je s prihodom Romov na Balkan konec 14. in v začetku 15. stoletja našel svoje mesto in preživel v simbiozi z krščanskim praznikom Jurjevo.
Z zgodovinskega, družbenega in kulturnega vidika so Romi po svojem izvoru nomadski na-rod notranje strukturiran po plemenih, katerih pripadniki so bili vešči raznovrstnih obrtnih in drugih opravil. Celo leto so potovali in delali ter si tako pridobivali premoženje in plačilo. Spali so pod vedrim nebom, v naravi poleg vodotoka, kar simbolizira romska zastava, zgornja polovica modra, ki predstavlja nebo in mir, spodnja zelena polovica pot in svobodo gibanja, rdeči krog v sredini pa izjemno naporno oz. mučno romsko zgodovino. V jeseni prekinili svoja potovanja in zimo preživeli na enem mestu, z obeleževanjem tega praznika pa je pomenilo premik svojega tabora (»čerge« – mali šotor) in ponovni odhod na negotovo pot pridobivanja premoženja in plačila.
Praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno nematerialno kultur-no dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, kjer živijo in bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja. Erdelezi, ki ga ni mogoče pripisati eni sami kulturi, praznujejo z obredi, posvečenimi Khidru in Elizeju, ki sta zaščitnika živali in rastlin, za katere verjamejo, da prinašajo blaginjo družinam in družbi ter povečujejo plodnost. Za to sezonsko spremembo, ki je Ederlezi za Rome, kot je predstavljeno v Kusturičevem «Času Ciganov», ki se v turščini imenuje Hidirellez, izpeljanka iz „hıdırlık“, kar v stari turščini pomeni travnik, se priprave začnejo nekaj dni prej in praznovanja se lahko traja tudi več dni. Legenda pravi, da prerok Khidr ni raje obiskoval neurejenih kra-jev, kar je podlaga za prvo in najpomembnejšo stvar pred 6. majem: generalno čiščenje.
Čeprav se praznovanja praznika Erdelezi razlikujejo od države do države, obstajajo nekatere skupne tradicije, ki segajo v stare čase. Pohodništvo v divjini, organiziranje festivalov in razvedril, priprava posebne hrane – zlasti riževih jedi, značilnih za regije – uživanje jagnjetine, pozornost na obleko, obiskovanje sorodnikov in obdarovanje, prižiganje ognja in trikratni skok čez njega, dajanje miloščine, obiskovanje svetišč, grobnic in turbetov, molitev, žrtvovanje živali – zaobljuba v imenu preroka Khidra -, valjanje na travi in izrekanje želja za zdravje, srečo in blaginjo so med temi starimi in običajnimi tradicijami, je mogoče videti v skoraj vseh regijah.
Erdelezi se je leta 2016 tudi uvrstil na Unescov seznam Nesnovne kulturne dediščine.
Članek pripravila: Hana Habič
Foto: Arhiv RIC Anglunipe
ga učenja jezikov, prepoznavali jezike, zastave, države, pri glasbeni umetnosti so poslušali tradicionalno glasbo različnih držav in njihove himne, pri likovni umetnosti pa so risali zastave in države ter pisali pozdrave različnih držav.
