V četrtek, 7. avgusta 2025, ob natanko 18.00 uri, vas vabimo k posebnemu in globoko pomenljivemu
poslušanju. Tokratna oddaja bo v celoti posvečena eni najtemnejših strani evropske zgodovine –
romskemu holokavstu, tragičnemu poglavju, znanemu kot Samudaripen.
Samudaripen, ki v romskem jeziku pomeni 'pomor', je bil genocid nad Romi in Sinti med drugo
svetovno vojno, ki je bil predolgo prezrt in potisnjen na rob kolektivnega spomina. Ta pogosto
pozabljena tragedija je zahtevala življenja stotisočev nedolžnih moških, žensk in otrok, iztrebljenih z
enako brutalnostjo kot druge žrtve nacističnega in fašističnega preganjanja. Čeprav se mednarodne
komemoracije pogosto osredotočajo na 2. avgust, ki zaznamuje likvidacijo taborišča 'ciganskega
tabora' v Auschwitzu-Birkenau leta 1944, bomo mi na ta dan, 7. avgusta, s spoštovanjem obeležili
spomin na vse, ki so bili žrtve nečloveškega sovraštva.
Posvetili se bomo dogodkom in spominom, ki so se odvijali na ta dan, saj je nepogrešljivo, da se ta del
zgodovine ne pozabi. Spominjanje žrtev Samudaripena ni le dejanje pietete, temveč tudi opomin, da
se borimo proti predsodkom, diskriminaciji in sovraštvu v vseh njegovih oblikah, ki žal še vedno
obstajajo v sodobnem svetu.
Osrednji del oddaje pa bo posvečen pretresljivemu in pomembnemu nagovoru g. Veljka Kajtazija,
spoštovanega hrvaškega poslanca za romsko manjšino. Njegove besede, izrečene med letošnjo
globoko ganljivo komemoracijo, 2. avgusta, na romskem pokopališču iz II. svetovne vojne v Ušticah,
delu kompleksa Jasenovac, nas bodo popeljale v osrčje spomina. Uštica je kraj neizmerne bolečine,
kjer je bilo, po dosedanjih podatkih, kruto pomorjenih več kot 16.173 pripadnikov romske skupnosti.
Še posebej pretresljivo je dejstvo, da so med žrtvami prevladovali otroci, ženske in starejši –
najranljivejši med najranljivejšimi. Nagovor gospoda Kajtazija ni le spomin na preteklost, temveč
močan poziv k preprečevanju pozabe in boju proti vsem oblikam diskriminacije danes, s poudarkom
na pomembnosti izobraževanja in ozaveščanja.
Pridružite se nam na tej izjemno pomembni oddaji, ki presega zgolj informacijo in se dotika srca
človečnosti. Poslušanje te oddaje ni zgolj informativno, temveč je dejanje spoštovanja in zavezanosti
skupnim vrednotam človečnosti. Verjamemo, da je spomin ključ do boljše prihodnosti, prihodnosti, v
kateri bo razumevanje premagalo predsodke in bo dostojanstvo vsakega posameznika neomajno.
Vljudno vabljeni k poslušanju spletne radijske oddaje "Romano Anglunipe" v četrtek, 7. avgusta 2025,
ob 18.00 uri. Ne zamudite tega globokega potovanja v preteklost, ki nas uči za prihodnost. Spletna
povezava: www.anglunipe.si

Oddaje podpirajo: Svet Romske skupnosti RS in Ministrstvo za kulturo RS.

RIC

Predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja, gospod Zvonko Golobič, se je z globoko
zaskrbljenostjo in ostro obsodbo odzval na izjave gospoda Darka Rudaša, predsednika Foruma
romskih svetnikov, ki jih je podal za medije. Rudaš je, s predsednikom Sveta romske skupnosti,
Jožekom Horvatom Mucom, pozval javne organe pregona, »da je potrebno romska naselja očistiti
kriminala«. Takšne izjave so po mnenju Golobiča ne le skrajno neodgovorne in nesprejemljive,
temveč predstavljajo resno grožnjo za že tako krhko sožitje in stabilnost znotraj romske skupnosti ter
v širšem družbenem kontekstu.
Dejstvo, da predstavnika romske skupnosti pozivata k »čiščenju« lastnih naselij, je izjemno
problematično in vzbuja resna vprašanja o njuni vloge in razumevanju temeljnih človekovih pravic.
Takšna retorika namesto spodbujanja konstruktivnega reševanja izzivov, ki nedvomno obstajajo, še
dodatno krepi represijo in stigmatizacijo romske skupnosti, še posebej na Dolenjskem, kjer so odnosi
med lokalnimi skupnostmi, policijo in Romi že tako izjemno napeti. Namesto dialoga in iskanja trajnih
rešitev, se s takšnimi izjavami poglablja prepad nezaupanja in utira pot nadaljnjim konfliktom.
Gospod Rudaš se je v svoji obrambi skliceval na domnevno izvlečenost izjave iz konteksta, češ da ima
ozek pomen. Vendar pa je Golobič jasno poudaril, da so dolenjski Romi kontekst njegove izjave in
pisma, ki ga je spremljalo, zelo dobro razumeli. Pismo namreč ni le površinsko, temveč subtilno in
problematično nakazuje na domnevne razlike med prekmursko in dolenjsko romsko skupnostjo –
tako na ekonomskem, socialnem kot tudi varnostnem področju. Hkrati pa v istem dahu Rudaš poziva
k »čiščenju« kriminala v romskih naseljih. Ta povezava je globoko zaskrbljujoča, saj implicira, da so
določene romske skupnosti bolj problematične od drugih in da je »rešitev« v represiji. To je nevarno
splošno posploševanje, ki ustvarja delitve znotraj romskega naroda in ohranja stereotipe, namesto da
bi se osredotočalo na individualno odgovornost in sistemske rešitve. Kriminal je namreč individualna
dejavnost, ne pa atribut cele skupine ljudi.
Gospod Golobič se je ostro odzval tudi na Rudaševo izpostavljanje angažiranosti Foruma romskih
svetnikov in Sveta romske skupnosti Republike Slovenije (SRS) v pismu za javnost. S povsem
utemeljenim vprašanjem: »Kje ste bili doslej, ko smo priča situaciji, v kateri si celo nekateri
predstavniki parlamenta drznejo javno pozivati ljudi k oboroževanju z namenom streljati po
Romih?!« Golobič razgalja očitno dvoličnost. Če so omenjeni Forum in Svet romske skupnosti
resnično posvečeni zaščiti in napredku romske skupnosti, zakaj je bil njihov glas tako tih ob tako
osupljivih in nevarnih pozivih? Molk v takšnih okoliščinah ni zgolj pasivnost, temveč ga je mogoče
razumeti kot tiho privolitev ali vsaj kot pomanjkanje pravega vodstva in integritete. Resnični
zagovorniki socialne pravičnosti in človekovih pravic se odzovejo na vsak poskus diskriminacije in
sovražnega govora, ne glede na vir.
Posebno zaskrbljujoče je tudi vprašanje, ki ga je Zvonko Golobič zastavil Darku Rudašu: »Zakaj v
tvojem pismu ni nikjer omenjena potreba po spremembi Zakona o romski skupnosti, ki je ključen
dejavnik pri izboljšanju položaja Romov na Dolenjskem?« To je izjemno pomembno vprašanje, saj
Zakon o romski skupnosti predstavlja temeljni pravni in politični okvir za reševanje sistemskih
problemov in izboljšanje življenjskih pogojev Romov v Sloveniji. Odsotnost kakršnekoli omembe
potrebe po njegovi izboljšavi ali implementaciji v pismu, ki naj bi obravnavalo položaj Romov, je
nedopustna. To kaže na površinsko obravnavo problematike ali pa na namerno ignoriranje ključnih
vzvodov za resnične spremembe. Občutek, da se želi privilegirati prekmursko romsko skupnost v
primerjavi z dolenjsko, je v tem kontekstu toliko bolj problematičen, saj takšne delitve le slabijo
enotnost in skupno moč romske skupnosti v pogajanjih z državo.

Nenavadna je tudi uporaba izraza »romsko-slovenski odnosi«. Gospod Golobič se upravičeno
sprašuje: »Ali to pomeni, da Romi nismo Slovenci oziroma slovenski državljani?« Takšna terminologija
je ne le neustrezna, ampak tudi škodljiva. Romi so integralni del slovenske družbe, državljani
Republike Slovenije z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki iz tega izhajajo. Uporaba izraza, ki jih postavlja
v ločen, »tuji« odnos, spodbuja marginalizacijo in krepi ksenofobne stereotipe. Romi so slovenski
državljani romske narodnosti, in njihovi odnosi z večinsko družbo so znotraj slovenske družbe same,
ne pa med dvema ločenima entitetama.
Nazadnje, a ne manj pomembno, je nujno poudariti kritično oceno delovanja Sveta romske skupnosti
RS, Zveze Romov Slovenije in Foruma romskih svetnikov. Kljub temu, da naj bi bili ti organi
reprezentativni, v vseh desetletjih obstoja niso naredili NIČ oprijemljivega za romsko skupnost,
predvsem na Dolenjskem, ki se sooča z največjimi izzivi. Takšna pasivnost in neučinkovitost jemlje
legitimnost njihovi reprezentativnosti. Če osrednji organi za romsko skupnost izključno zagovarjajo
samo in le svoje osebne interese, potem ne morejo služiti kot pravi glas in zagovorniki ljudi, ki jih naj
bi predstavljali.
Romi na Dolenjskem potrebujejo resnično vodstvo, ki bo delovalo v njihovem interesu, se borilo proti
diskriminaciji, spodbujalo izobraževanje, zaposlovanje, reševalo stanovanjske probleme in gradilo
mostove, ne pa poglabljalo prepadov z neodgovorno retoriko in praznimi obljubami.
Zaključno, poziv Zvonka Golobiča ni zgolj kritika posameznih izjav, temveč je apel za odgovornost,
etiko in integriteto v romskem vodstvu. Spodbuja k resničnemu in konstruktivnemu dialogu, ki bo
usmerjen v sistemske rešitve in izboljšanje življenja vseh Romov, ne pa v ustvarjanje delitev in
krepitev predsodkov. Čas je, da se vsi akterji zavežejo k resničnemu delu za dobrobit skupnosti in
opustijo škodljive prakse, ki podpihujejo sovraštvo in nezaupanje.

Avtor članka: Maja Jelenc

RIC Anglunipe

Kako je fašizem postal oblika oblasti v sodobni Evropi Piše: Mensur Haliti Vsako leto, 2. avgusta, romska skupnost po vsej Evropi obeležujejo Dan spomina na holokavst nad Romi. Na ta dan leta 1944 je bilo v eni sami noči v taborišču Auschwitz-Birkenau ubitih skoraj 3.000 romskih otrok, žensk in moških. To je dan žalovanja, a tudi opozorila. Takrat izrečemo: »Nikoli več.« Toda leta 2025 ta obljuba zveni prazno. Fraza se sicer še naprej ponavlja v govorih in na komemoracijah, a ne določa več meja političnega ravnanja v Evropi. Znotraj Evropske unije se pravni in demokratični sistemi, vzpostavljeni za preprečevanje vrnitve fašizma, niso sesuli – prilagodili so se, da ga sprejmejo. Na Madžarskem, Slovaškem, v Italiji in Avstriji oblasti sistematično uporabljajo ustavne mehanizme za utrjevanje izvršilne oblasti. Sodstvo je podrejeno, opozicija potisnjena na rob. Na Nizozemskem in v Franciji so strogi nadzorni ukrepi in migracijske politike neopazno postali del zakonodaje. V Romuniji vodilni predsedniški kandidat odkrito uporablja fašistično retoriko. Bolgarija molči. Tudi Nemčija, nekoč liberalni steber povojne Evrope, koketira z regionalno skrajno desnico. To ni kaos državnih udarov ali brutalna diktatura. To je nekaj stabilnejšega in bolj zahrbtnega. Priča smo ponovni integraciji avtoritarne oblasti znotraj demokratičnega okvira. Volitve se izvajajo. Institucije delujejo. A moč se je premaknila. Izvršna dominacija, ideološki nadzor in stalna varnostna logika zdaj delujejo od znotraj – ne proti sistemu. Orodja, ki so nekoč služila za ohranjanje demokracije, so postala temelj avtoritarizma. 7. člen: nekoč znan kot »jedrska opcija« EU proti članicam, ki kršijo temeljna načela, je danes blokiran. Mehanizem pravne države, ki naj bi omejeval financiranje režimom, ki spodkopavajo demokracijo, je postal predmet političnega trgovanja. Lani sta Madžarska in Poljska znova pridobili sredstva, ne da bi izvedli sodne reforme. Sodbe se ignorirajo. Roki potečejo. Sistem molči. Zakaj? Ker EU izvaja postopke, ne pa vsebine. Dokler se volitve odvijajo in dokumenti formalno obstajajo, se vlade ne soočajo s posledicami zaradi zadušitve nestrinjanja, izključevanja manjšin ali centralizacije oblasti prek zakonodaje. Še več – prav takšno ravnanje jih ščiti. In trend se širi. Skrajna desnica sploh ne potrebuje več zmag, dovolj je, da jo posnemajo. V Nemčiji tradicionalne stranke prevzemajo retoriko AfD. V Franciji je jezik nadzora migracij postal državna politika. Na Nizozemskem so stališča s političnega roba postala del koalicijskih dogovorov. To ni zlom, temveč konvergenca. Pod pritiskom centristični akterji prevzemajo taktike skrajne desnice. Cilj je nevtralizacija grožnje s posnemanjem njene taktike. Rezultat: fašistična logika postane del institucionalne rutine. In vse to se dogaja v Evropi, ki je verjela, da je spomin dovolj. Evropska unija je nastala iz pepela druge svetovne vojne. Holokavst, taborišča, fašistični režimi 20. stoletja naj bi postavili nepovratne meje. Danes te meje niso zanikane – obvožene so. Skrajna desnica ne želi preteklosti, trdi, da ščiti prihodnost – skozi nadzor, izključevanje in »red«. Institucije, katerih naloga je bila varovati spomin, so danes nemočne. Zakoni, ki so ščitili demokracijo, danes legitimizirajo utišanje. Državljani, nekoč ciljno občinstvo demokratičnih vrednot, postajajo neobčutljivi na moralna sporočila zgodovine. Kam nas to postavlja? Pri neprijetni resnici: fašizem v Evropi ni več spomin. Postal je metoda – funkcionalna, institucionalizirana in pravno vtkana v sisteme, ki naj bi se mu uprli. Predpostavka, da bodo zakon, spomin ali evropske vrednote zadostovali – ne drži več. Če se želimo soočiti z realnostjo, se moramo nehati zanašati na preteklost. Odpornost mora temeljiti na jasnosti, ne nostalgiji. Sistem se ni zrušil – preoblikoval se je. Danes omogoča prav to, kar naj bi preprečeval. »Nikoli več« ni smelo biti samo geslo. Moralo bi biti meja. Dne 2. avgusta, ko se spominjamo življenj, uničenih zaradi fašizma, moramo pogledati tudi proti sistemom, ki danes omogočajo njegovo vrnitev. To soočenje ne bo lahko. A je nujno. Kajti to, kar danes živimo, ni opozorilo – je tiha, zakonita, neprekinjena ponovitev tistega, za kar smo prisegli, da se nikoli več ne bo ponovilo. Mensur Haliti je podpredsednik za demokracijo in razvoj v mreži Roma for Europe.

RIC Aanglunipe

Dragi prijatelji,

Romsko združenje v Republiki Hrvaški »KALI SARA« in Urad parlamentarnega poslanca Veljka                      Kajtazija, vas v sodelovanju s predstavniki romske narodne manjšine v Republiki Hrvaški,                                                                                               vabi na slovesno komemoracijo ob                                                                                                              MEDNARODNEM DNEVU SPOMINA NA ROMSKE ŽRTVE GENOCIDA                                                                                                V DRUGI SVETOVNI VOJNI / SAMUDARIPEN,                                                                                                 ki bo v soboto, 2. avgusta 2025, s pričetkom ob 10.00 uri,                                                                                                            na Romskem spominskem pokopališču v Uštici,                                                              v neposredni bližini Javnega zavoda Jasenovac Spominsko mesto.

Vse udeležence, ki želijo položiti venec, prosimo, da prispejo najkasneje do 9.15. Za naročilo vencev se obrnite na: Cvjećarnica Mimoza Trg Đure Szabe 12, 44330 Novska Telefon: 044 / 600 200

Prosimo, da svoj prihod potrdite najkasneje do 25. julija 2025, z navedbo, ali boste sodelovali pri polaganju venca, na naslednji naslov: kalisara@kalisara.hr

Kontakt: Romsko združenje v Republiki Hrvaški “KALI SARA” 095 / 8265 806 kalisara@kalisara.hr

Organizator:

ROMSKO ZDRUŽENJE V REPUBLIKI HRVAŠKI »KALI SARA« IN URAD PARLAMENTARNEGA POSLANCA VELJKA KAJTAZIJA

S podporo: MHE-ROMA – ZGODOVINSKI SPOMIN EVROPSKIH ROMOV

Anatomija sovraštva in klic k odgovornosti – Globinski pogled na izzive romske skupnosti v Sloveniji

V četrtek, 17. julija 2025, ob 18.00 uri, vas ekipa RIC Anglunipe vabi k poslušanju izjemno pomembne in aktualne oddaje “Romano Anglunipe”, ki bo tokrat osvetlila eno najhermetičnejših tem sodobne slovenske družbe: naraščajočo napetost med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo. Oddaja ne bo le poročala o dogodkih, temveč se bo poglobila v njihove vzroke, posledice in širše družbene implikacije.

Osrednji del tokratne oddaje bo posvečen analizi neljubih kaznivih dejanj, ki so se v zadnjem času dogajala po Sloveniji in v katere naj bi bili po nekaterih navedbah vpleteni posamezniki iz romske skupnosti. Pomembno je poudariti, da bo oddaja skušala ločiti individualno odgovornost od kolektivnega obsojanja, kar je ključno v izogibanju pavšalnim obsodbam celotne skupnosti. Kolektivno stigmatiziranje in posploševanje ne prispevata k reševanju problemov, temveč le poglabljata prepade in ustvarjata plodna tla za sovraštvo in diskriminacijo.

Na dogajanje so se v odziv, ali morda celo v izzivanje, odzvale tudi t.i. civilne iniciative iz Ljubljane in Šentjerneja, ki so organizirale neregistrirane in s tem nezakonite shode proti romski skupnosti v Sloveniji. Tovrstni zbori, ki niso prijavljeni pristojnim organom, ne predstavljajo le kršitve zakona o javnih zbiranjih, temveč so skrajno problematični tudi v svoji vsebini. Ko se neprijavljeni shodi usmerijo proti ranljivi manjšinski skupnosti, se meja med izražanjem mnenja in spodbujanjem sovraštva nevarno zabriše. Gre za dejanja, ki lahko ustvarjajo občutek strahu in negotovosti pri pripadnikih romske skupnosti ter potencialno vodijo v še hujše oblike diskriminacije in celo nasilja. Oddaja bo raziskala, kdo stoji za temi iniciativami in kakšni so njihovi resnični motivi.

Vendar pa se problem ne konča pri (ne)civilnih iniciativah. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da sovraštvo, diskriminacijo in nesprejemanje romske skupnosti aktivno in javno ojačujejo celo izvoljeni predstavniki ljudstva. Poslanec SDS-a, gospod Mahnič, si je drznil javno pozivati prebivalce k oboroževanju, češ da se bodo le tako lahko ubranili. Takšne izjave niso le neodgovorne, temveč so izrazito nevarne. Poziv k oboroževanju in samopomoči spodkopava temelje pravne države, spodbuja anarhijo in lahko neposredno vodi v eskalacijo nasilja. V demokratični družbi je uporaba sile izključno v pristojnosti državnih organov, kot so policija in sodstvo. Igranje na strah in spodbujanje vigilantizma je nedopustno za vsakega javnega funkcionarja, še posebej pa za poslanca, katerega dolžnost je zagotavljanje varnosti in spoštovanja zakonov. Oddaja bo podrobneje preučila pravne in etične posledice takšnih izjav.

Še dlje je šel poslanec NSi-ja, gospod Reberšek, ki si je dovolil celotno romsko skupnost večkrat zmerjati z izrazom “CIGANI”. Uporaba te izrazito pejorativne, zgodovinsko obremenjene in žaljive besede je daleč od slučajne netaktnosti. “Cigani” je izraz, ki je bil skozi zgodovino uporabljen za sistematično poniževanje, diskriminacijo in instrumentalizacijo romskega naroda, služil je kot podlaga za preganjanje, deportacije in celo genocid. Njegova raba s strani javnega funkcionarja ni le pomanjkanje splošne kulture in osnovne empatije, temveč je namerna ignoranca do boleče zgodovine in zavračanje osnovnega spoštovanja do človeka in lastne zgodovine! Takšne besede dehumanizirajo, legitimirajo predsodke in ustvarjajo sovražno okolje, kar je v popolnem nasprotju z načeli demokratične in vključujoče družbe. Politični predstavnik mora biti zgled, ne pa širilec sovraštva.

Oddaja “Romano Anglunipe” bo te pojave podrobno analizirala. Poudarila bo, da se sovraštvo pogosto napaja iz nevednosti, stereotipov in namernega ignoriranja dejstev. Namesto obtoževanja in spodbujanja delitev je nujno, da se osredotočimo na dialog, izobraževanje in iskanje konstruktivnih rešitev za izboljšanje sožitja in vključevanja. To vključuje tako odpravljanje dejanskih problemov, kot je kriminaliteta (ki mora biti obravnavana individualno in ne kolektivno), kot tudi boj proti diskriminaciji, ki jo romska skupnost trpi že stoletja.

V luči vsega povedanega je poslušanje oddaje “Romano Anglunipe” v četrtek, 17. julija 2025, ob 18.00 uri, ne le priporočljivo, temveč nujno. Ponudila bo poglobljen vpogled v kompleksno problematiko, razkrila ozadja in morda spodbudila k refleksiji o lastnih predsodkih in vlogi vsakega posameznika pri gradnji strpne in spoštljive družbe. Ne ostanite tiho ob širjenju sovraštva – bodite informirani. Več informacij o vseh teh perečih vprašanjih in odgovore na mnoga odprta vprašanja boste izvedeli ob poslušanju naše oddaje.

Do slišanja vas pozdravlja ekipa RIC Anglunipe.

V imenu Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik in Evropske romske organizacije ERO se
oglašamo z globoko zaskrbljenostjo, ogorčenjem zaradi naraščajočega sovražnega govora, sistemske
diskriminacije in političnega razpihovanja nestrpnosti do romske skupnosti. Priča smo nevarni in
zaskrbljujoči eskalaciji sovraštva ter sistemske diskriminacije, ki se, žal in na našo neizmerno
grenkobo, širi iz hramov slovenske demokracije naravnost v skupnosti, kjer živimo, dihamo in
skušamo graditi prihodnost. Ne gre več za osamljene incidente. Gre za načrtno in nevarno
politizacijo predsodkov, ki vodijo v širšo družbeno stigmatizacijo več kot 12.000 romskih državljanov
Slovenije. Posebej zaskrbljujoče je, da ta nestrpnost prihaja iz samih središč oblasti – parlamenta in
občin. Ta širitev nestrpnosti kaže na globoko zakoreninjene predsodke, ki jih javne figure, ki bi morale
predstavljati vse državljane, namerno izkoriščajo za politične točke.
Posebej smo zgroženi nad retoriko in dejanji poslancev iz vrst NSi in SDS. Njihove izjave in ravnanje
ne samo da presegajo meje dopustnega političnega diskurza, temveč aktivno rušijo temelje
spoštovanja in sožitja. Ob tem nas močno skrbi tudi prikrito in odprto podpihovanje nestrpnosti med
župani občin, ki pripadajo istim političnim opcijam. Njihova dejanja namerno razdvajajo in ustvarjajo
sovražno okolje do vseh "drugačnih", vendar je še posebej alarmantno, da se zaradi nedavnih
dogodkov, ki jih romska skupnost odločno obsoja in se od njih distancira, odvija prava "fronta" proti
celotni romski skupnosti v Republiki Sloveniji. To ni le napad na romsko skupnost, ampak napad na
same ustavne temelje enakosti in spoštovanja človekovih pravic.
Nedopustna retorika in uporaba ponižujočih izrazov
Žan Mahnič, vidni član SDS, je šel predaleč, ko je ljudi pozval, naj sebe in svoje imetje pred Romi
zaščitijo z orožjem, hkrati pa jim namignil, da za storjeno ne bodo nosili posledic. To ni zgolj poziv k
samoobrambi, temveč neposredno spodbujanje nasilja in kršenje temeljnih načel pravne države.
Enako nevarno je delovanje Jerneja Reberška, poslanca NSi, ki javno širi nestrpnost in sovraštvo proti
celotni romski skupnosti, namesto da bi iskal rešitve in spodbujal dialog. Takšna dejanja so
nedopustna in kazniva.
Posebej zaskrbljujoča je hinavščina, ki veje iz izjav poslanca Reberška. Ali je morda pozabil, da je prav
on 5. junija 2020 sam "nalival čistega vina" poslancem levice, ko je poudarjal: "v NSi pričakujemo
večjo odgovornost in spoštljivost poslancev pri nastopih v parlamentu, saj se posledice žaljivih
nastopov nevarno prenašajo ter odražajo na ulici in med ljudmi"? Kje je zdaj ta odgovornost in
spoštljivost, ko prav on s svojimi besedami podpihuje sovraštvo, seje razdor in ustvarja "posledice na
ulici"? Njegova dvoličnost razgalja popolno moralno praznino politične elite, ki se napaja iz delitve in
populizma in ogroža verodostojnost slovenskega parlamenta.
Še posebej nedopustno je, da se v 21. stoletju, sredi Evrope, v slovenskem parlamentu, pomembni
predstavniki ljudstva, ki so zaprisegli spoštovanju ustave in zakonov, poslužujejo besede "CIGAN",
tako tudi Reberšek. To ni zgolj neprimerno – to je gnusno verbalno nasilje, ki neposredno ponižuje in
dehumanizira vse pripadnike romske skupnosti, ki so ravno tako državljani Slovenije. To je beseda,
prepojena z leti stigmatizacije, diskriminacije in preganjanja, ki je bila v preteklosti uporabljena za
opravičevanje genocidov, kot je Porajmos (holokavst nad Romi), in sistematičnega izključevanja. To
niso mnenja. To so javna hujskanja, verbalni linč, kaznive izjave, ki v demokratični družbi ne smejo
ostati brez posledic.

Kljub temu, da je romska skupnost že leta 1971 na prvem svetovnem kongresu Romov v Londonu
sprejela besedo Rom kot uradno in častno poimenovanje za pripadnike naše skupnosti, se danes, več
kot pol stoletja kasneje, v slovenskem javnem prostoru še vedno vsakodnevno borimo proti
regresivni rabi ponižujočih izrazov. To ni le pomanjkanje splošne kulture ali zgolj nevednost, temveč
namerna ignoranca in zavračanje osnovnega spoštovanja do človeka in lastne zgodovine! Je zavestna
odločitev, da se ignorira zgodovinski kontekst in se nadaljuje z zatiralskimi praksami, ki so v
preteklosti privedle do neizmernega trpljenja oz. Porrajmos-a
Ta ista nestrpnost in diskriminatorna retorika se, žal, prenaša in krepi tudi med župani občin,
predvsem v jugovzhodni Sloveniji. Z zaskrbljenostjo opažamo, da se lokalni voditelji, namesto da bi
aktivno in konstruktivno reševali izzive, poslužujejo populističnih izjav, ki še dodatno poglabljajo
prepad med skupnostmi. Namesto da bi delovali kot povezovalni členi, se odločajo za ustvarjanje
umetnih delitev. Posebej problematično je vedenje in govorjenje župana občine Ribnica, ki bi tam
živeče Rome verjetno najraje "preselil na Mars", če bi imel to možnost, namesto da bi se lotil urejanja
tam že obstoječih romskih naselij.
Takšne izjave niso le neprimerne in žaljive, so globoko protidemokratične in nevarno spodbujajo
sovraštvo ter izključevanje, kar je v nasprotju z vsemi etičnimi in pravnimi normami, ki bi morale
voditi javne uslužbence.
Kam so izginila sredstva za razvoj romskih naselij? Sistemska diskriminacija in neodgovornost
Še bolj absurdna je situacija, ko pomislimo na dejansko stanje. Vse te občine so vsa leta prejemale in
še vedno prejemajo znatna, visoka denarna sredstva iz državnega proračuna in evropskih skladov,
namenjena izključno za ureditev infrastrukture romskih naselij in izboljšanje življenjskih pogojev
tamkajšnjih prebivalcev. Ta sredstva so plod zaveze Slovenije in Evropske unije k socialni koheziji in
enakosti za vse državljane.
Vendar, kaj se je zgodilo? Zgodilo se v resnici ni nič! Ali pa še huje: s temi sredstvi se je urejala
infrastruktura večinskega prebivalstva, ki z romskimi naselji nima nobene zveze, ali pa so sredstva
preprosto "čudežno poniknila". Kje je odgovornost za to očitno malverzijo in zlorabo javnih sredstev?
Zakaj pristojni organi ne ukrepajo in zahtevajo podrobne revizije porabe?
Poslanci in župani, ki tako vehementno kritizirate romsko skupnost, ste si sploh kdaj ogledali romsko
naselje? Ste stopili v domove ljudi, ki v 21. stoletju, v državi članici Evropske unije, še vedno nimajo
dostopa do pitne vode in elektrike? Da o ostali osnovni infrastrukturi – kanalizaciji, urejenih cestah,
dostopu do interneta – sploh ne govorimo! To so sramotni in nečloveški pogoji, ki so odraz sistemske
diskriminacije, pomanjkanja politične volje in neodgovornega ravnanja z javnimi sredstvi, ki bi morala
biti namenjena za izboljšanje življenja vseh državljanov.
Preden zopet kazalec uperite v romsko skupnost in jo kolektivno demonizirate, poglejte v lastne
občinske proračune, pojasnite, kam je izginil denar, in prevzemite odgovornost za zagotavljanje
osnovnih pogojev za dostojno življenje.
Kriminal nima narodnosti: obsojamo posamezna dejanja, ne celotne skupnosti
Kot pripadnike romske skupnosti nas globoko žalosti in zaskrbljuje, da mora zaradi nedavnih dejanj
posameznih Romov, katera močno, močno obsojamo in se od njih distanciramo, trpeti celotna
romska skupnost. Nedopustno je, da se incidenti posameznikov izkoriščajo kot izgovor za širjenje
kolektivne krivde in stigmatizacije. Kriminal nima narodnosti, pa tudi ne sme imeti izgovora.
Posamezniki, ki so zakrivili kazniva dejanja, morajo biti kaznovani v skladu z zakoni Republike
Slovenije in pravnim redom. Vendar pa je popolnoma nesprejemljivo in protiustavno, da se na

podlagi dejanj posameznikov stigmatizira, diskriminira in kolektivno kaznuje celotno skupnost. To je v
nasprotju z vsemi osnovnimi načeli pravne države, nedolžnosti in človekovimi pravicami.
Sejanje sovraštva in stigmatizacija pa zagotovo ne bo rešilo težav, temveč jih bo le poglobilo in
ustvarilo še večjo ločitev ter potencial za nadaljnje konflikte.
Žal pa se moramo obrniti tudi navznoter.
Ne tišina, ampak sokrivda: Svet romske skupnosti in Zveza Romov Slovenije
Ob tem se ne moremo več izogniti odgovornosti dveh teles, ki imata zakonski status in nalogo, da
zastopata interese Romov: Svet romske skupnosti RS in Zveza Romov Slovenije, ki ju že dolga leta
obvladuje isti krog ljudi pod vodstvom Jožeka Horvata-Muca.
V desetletjih svojega obstoja nista izpeljala niti ene strateške spremembe, ki bi romsko skupnost
potisnila naprej. Še več – v času njunega delovanja je romska skupnost v Sloveniji nazadovala.
Ti isti akterji, ki imajo v rokah zakon, proračun, politične povezave in infrastrukturo, so dovolili, da se
razrašča revščina, nepismenost in socialna izključenost, medtem ko so njihovi lastni interesi in
politični dogovori postali pomembnejši od skupnosti. Danes so ti isti molčeči, pasivni ali celo
podporni pri diskurzih, ki uničujejo dostojanstvo romske skupnosti.
Ne pristajamo več na to. Romska skupnost si zasluži odgovorne, pogumne in ljudem predane
predstavnike – ne pa funkcijonarjev, ki jih zanima le lasten položaj.
Poziv k odgovornosti, dialogu in delu: Gradimo vključujočo družbo
Zatorej pozivamo vse poslance, ki ste v službi naroda, in vse župane, ki ste izvoljeni, da zastopate in
služite vsem občanom, da se vzdržite neprimernih komentarjev in dejanj. Vaše besede so meč, ki
lahko deli ali združuje. Trenutno ga uporabljate za poniževanje in omalovaževanje CELOTNE romske
skupnosti, kar spodbuja nasilje in izključevanje že tako izključene skupnosti. To je kaznivo, nehumano
in neposredno v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in ustavno zavezo varovanja človekovih
pravic.
Odgovornost za harmonijo in socialno kohezijo v družbi ni samo na ramenih romske skupnosti. Je na
ramenih vseh državljanov, še posebej pa tistih, ki so izvoljeni in plačani za vodenje in zastopanje
celotne družbe. Ne potrebujemo praznih besed, stereotipov in retoričnih napadov, ampak konkretna
dejanja, ki dokazujejo, da so romski državljani enakovredni in da je njihovo dobrobit pomembna.
Potrebujemo politike, ki gradijo mostove, ne zidov, in ki priznavajo bogato raznolikost kot vir moči, ne
slabosti.
Obenem pa vas vljudno, a odločno vabimo v naše prostore na Trg prekomorskih brigad 1 v Ljubljani.
Pridite in si oglejte, da pripadniki romske skupnosti tudi delamo, da smo zaposleni, da plačujemo
davke, da smo, podjetniki, umetniki, športniki, delavci – in da romska skupnost ni noben "bav bav" ali
enoličen stereotip, ki si ga domišljate in ga širite v javnosti. Smo del slovenske družbe, z vsemi
njenimi izzivi in dosežki. Smo ljudje z upi, sanjami, družinami in prispevki k družbi. Odprti smo za
dialog, za sodelovanje in za iskanje rešitev, ki bodo v korist vsem – rešitev, ki temeljijo na
medsebojnem spoštovanju in razumevanju, ne na strahu in predsodkih.
Naša zahteva je jasna
 Takoj prenehajte s sovražnim govorom in etničnim profiliranjem.

 Uvedite revizije porabe sredstev, namenjenih za uresničevanje pravic pripadnikov romske
skupnosti in zagotavljanju njihove integracije.
 Zahtevajte odgovornost tudi od Sveta romske skupnosti in Zveze Romov Slovenije.
 Zagotovite ustrezne bivalne pogoje, zaposlitev in dostojne pogoje za vse – ne le za večino.
Spoštovani, vaša naloga ni deliti. Vaša naloga je povezovati.
Dovolj je stigmatizacije in sovražnega govora. Dovolj je razdvajanja in demoniziranja. Čas je za
spoštovanje, razumevanje in skupno prihodnost, ki bo temeljila na načelih pravičnosti, enakosti in
dostojanstva za vsakega posameznika v tej državi.
S spoštovanjem,
Haris Tahirović,
Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik Evropska romska organizacija ERO

Romov v 21. stoletju,
ki je nedavno potekala v Nišu. Na konferenci so sodelovali vidni predstavniki romske skupnosti iz
Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške, Črne gore, Bolgarije, Turčije in Slovenije, s ciljem oblikovanja
skupnega pristopa k izboljšanju položaja Romov v regiji. Dogodek je odprl predsednik parlamenta
Svetovne organizacije Romov – IRU 1971, Salih Saitović, ki je poudaril pomen regionalnega
sodelovanja in skupnega delovanja za uspešno socialno vključevanje.
Slovenijo je na konferenci zastopal predstavnik Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik, ki je
poudaril pomen civilnega sektorja in zagona vrste projektov, tako v njihovih matičnih državah kot v
regiji. Ti projekti so prispevali k temu, da so bili rezultati projektnih aktivnosti vključeni v nacionalne
strateške dokumente za vključevanje Romov. V oddaji bomo izpostavili tudi primer dela organizacije
"Kali Sara" iz Hrvaške, ki je bila deležna velike pozornosti na konferenci.
V oddaji bomo slišali intervjuje z gosti konference, ki so delili svoje poglede in izkušnje glede tematike
organiziranja romskih skupnosti v 21. stoletju.
Za vse, ki so zainteresirani za temo organiziranja romskih skupnosti v regiji, je oddaja Romano
Anglunipe obvezen termin. Dobrodošli vsi, ki želite izvedeti več o konferenci in njenih sklepih, ter tudi
tisti, ki želijo slišati intervjuje z gostmi konference.
Življenje romske skupnosti je pomembno vprašanje, ki zahteva našo pozornost in dejanja. Zato
vabljeni k poslušanju oddaje Romano Anglunipe.

Do slišanja vas pozdravlja,
vaša radijska ekipa RIC

Oddaje Anglunipe podpira Svet romske skupnosti R.S.

V Nišu je 5.7. in 6.7.2025 potekala dvodnevna regionalna konferenca »Organiziranje balkanskih
Romov v 21. stoletju«, na kateri so bili sprejeti sklepi, ki so jih skupaj sprejeli vidni predstavniki
romske skupnosti iz Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške, Črne gore, Bolgarije, Turčije in Slovenije.
Potrdili so svojo močno zavezanost medsebojnemu povezovanju in krepitvi regionalnega sodelovanja
s ciljem bolj energičnega izvajanja evropske agende za izboljšanje položaja Romov. Konferenco je
odprl predsednik parlamenta »Svetovne organizacije Romov – IRU 1971« Salih Saitović, ki je poudaril,
da to srečanje odpira novo stran v sodelovanju in skupnem delovanju v procesu socialnega
vključevanja Romov v državah regije. Udeležence je pozdravil tudi podžupan mesta Niš, Luka Gašević,
in poudaril, da ta mestna oblast močno podpira vključevanje Romov na vseh področjih in da se to
najbolje odraža v štipendijah za vse učence in študente romske narodnosti.
Namestnik ministra za medskupnostne odnose vlade Severne Makedonije, Nedžet Mustafa, omenja
pomen sodelovanja Romov v vseh sferah javnega in kulturnega življenja ter da je to zagotovo
politično vprašanje, saj zahteva aktivno sodelovanje in podporo vladnih institucij od lokalne do
nacionalne ravni.
Veljko Kajtazi, poslanec hrvaškega sabora, pravi, da se je proces vključevanja Romov na Hrvaškem
znatno pospešil zaradi aktivnega sodelovanja in prisotnosti Romov v parlamentu, saj se tam odloča o
ključnih vprašanjih in sprejemajo pomembne odločitve za vsakega državljana, in izpostavil, da takšne
konference prispevajo k izmenjavi izkušenj in vzpostavitvi sodelovanja.
Predsednik Zveze romskih društev »Umbrella« iz Slovenije, Haris Tahirović, poudarja pomen civilnega
sektorja in zagona vrste projektov, tako v njihovih matičnih državah kot v regiji, ki so prispevali k
temu, da so bili rezultati projektnih aktivnosti vključeni v nacionalne strateške dokumente za
vključevanje Romov, ob tej priložnosti pa je še posebej izpostavil primer dela organizacije »Kali Sara«
iz Hrvaške.
Orhan Galjuš, predsednik Evrazijskih romskih akademikov in predavatelj romskega jezika, se
spominja, da so bili Romi že v Indiji pred tisoč leti pripadniki visoke kaste v družbi, poleg tega pa so
bili izobraženi, ukvarjali so se s trgovino, astrologijo in kulturo. Poudaril je tudi, da je izjemno
pomembno ohraniti jezik, kulturo in običaje Romov v balkanskih državah.
Na srečanju so bili izpostavljeni tudi ključni problemi romske skupnosti na področju izobraževanja,
stanovanj, zaposlovanja, zdravstva in boja proti diskriminaciji, pa tudi potreba po oblikovanju krovne
organizacije, ki bi delovala na celotnem območju Balkana. Po dogovoru bo gostiteljica naslednjega
srečanja, ki bo v začetku avgusta, Hrvaška.

Tekst in foto: Maja Jelenc

Tokratna oddaja bo izjemno ganljiva, katera bo na sporedu v četrtek, 4. julija, natanko ob 18.00 uri.
Tokrat ne bomo le prelistavali strani romske zgodovine, temveč se bomo poklonili enemu njenih
najsvetlejših poglavij, ki se je žal prehitro sklenilo. Naša oddaja bo v celoti posvečena spominu na
velikanskega moža, neumornega borca in neprecenljivega intelektualca, doktorja Dragoljuba
Ackovića, ki nas je žal zapustil 27. junija 2025, v 73. letu starosti.
Njegov odhod je pustil praznino v srcih vseh, ki so ga poznali in cenili, predvsem pa v celotni romski
skupnosti, za katero je živel in deloval z izjemno predanostjo in strastjo. Dr. Dragoljub Acković ni bil
zgolj intelektualec; bil je vizionar, pionir in neustrašen zagovornik pravic romskega naroda. Njegovo
ime je sinonim za prebujanje in opolnomočenje Romov v moderni dobi. Zanj je bil boj za enakost,
dostojanstvo in priznanje romske kulture in identitete ne le poklic, temveč življenjsko poslanstvo.
Njegova zapuščina presega meje posameznika – je temelj, na katerem se gradi prihodnost romskega
naroda.
Da bi poglobljeno spoznali obseg njegovega dela, življenja in neprecenljivega doprinosa za dobrobit
romske skupnosti, bomo govorili s posebnim gostom. Z nami bo gospod Milorad Popović, priznan
romski aktivist iz Beograda, ki je bil dolga leta tesen sodelavec in prijatelj dr. Dragoljuba Ackovića.
Gospod Popović bo z nami delil osebne spomine, anekdote in vpoglede v Ackovićevo delovanje,
razkril nam bo širši kontekst njegovega boja in poudaril trajen vpliv, ki ga je pustil na generacije
Romov in vseh, ki se zavzemajo za pravičnejši svet. Intervju z g. Popovićem bo ovrednotil zapuščino
tega izjemnega moža in nas spomnil, zakaj je njegov glas še vedno tako pomemben.
Ne zamudite te edinstvene priložnosti, da se pridružite našemu poklonu in skupaj z nami podoživite
življenje in delo dr. Dragoljuba Ackovića. Njegovo ime bo za vedno zapisano v romsko zgodovino,
njegov duh pa bo živel naprej v srcih vseh, ki verjamejo v moč znanja, poguma in solidarnosti.
Vljudno vabljeni k poslušanju spletne radijske oddaje Romano Anglunipe, v četrtek, 4. julija, ob 18.00
uri, na www.anglunipe,si

Oddaje Anglunipe:  podpira svet romske skupnosti R.S