| https://bit.ly/4cTihJh
Strasbourg, 29. april 2025 – Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Michael O’Flaherty je od 22. do 25. aprila 2025 obiskal Severno Makedonijo, med katerim se je osredotočil na človekove pravice Romov v okviru večdržavnega pregleda njihovega položaja v Evropi in na posledice resnih okoljskih izzivov za človekove pravice. Oblasti Severne Makedonije se je zahvalil za sodelovanje in odprte razprave. Komisar pohvali Severno Makedonijo za njeno dolgoletno zavezanost spodbujanju vključevanja in enakosti Romov, zlasti s sprejetjem zaporednih nacionalnih strategij in tematskih akcijskih načrtov. Priznava pomembne dosežke, med katerimi so priznanje Romov v ustavi, napredek pri izkoreninjenju apatridnosti in izboljšanje dostopa romskih otrok do izobraževanja. Priznava tudi pomembno vlogo živahne romske civilne družbe v državi in dejstvo, da so Romi, vključno z vplivnimi Rominjami, prisotni v državnih institucijah in sodelujejo pri oblikovanju ustreznih politik. »Oblasti spodbujam, naj si še naprej prizadevajo za pravično zastopanost Romov v javni upravi v skladu z zakonom in naj še naprej posvečajo posebno pozornost krepitvi vloge romskih žensk in deklet na vseh področjih življenja.« Kljub tem pozitivnim korakom komisar ugotavlja, da sistemske ovire še vedno obstajajo. Romi ostajajo najbolj marginalizirana skupina v družbi in se še naprej soočajo z diskriminacijo na številnih področjih življenja. »Pozivam vlado, naj zagotovi učinkovitejše usklajevanje med ministrstvi in lokalnimi oblastmi za učinkovito izvajanje strategij po vsej državi,« je dejal komisar. Romi na primer v nekaterih delih države še vedno živijo v podstandardnih razmerah v naseljih zaradi nesprejetja urbanističnih načrtov in težav pri zagotavljanju legalizacije stanovanj. »Zbiranje in objavljanje razčlenjenih podatkov je bistvenega pomena za zagotovitev natančnega spremljanja rezultatov in omogočanje resničnega napredka v življenju Romov,« je poudaril komisar. Komisar nadalje poziva k ozaveščanju o identiteti in kulturni dediščini Romov ter k njihovemu praznovanju ter k učinkovitemu boju proti anticiganizmu, ki je v družbi še vedno razširjen. Komisarja skrbi vztrajno etnično profiliranje s strani policije, policijsko nasilje in primeri slabega ravnanja z Romi v zaporih, kljub ukrepom, ki so jih oblasti sprejele v okviru izvršitve skupine zadev Kitanovski in drugi proti Severni Makedoniji. Oblasti poziva, naj okrepijo mehanizme odgovornosti, zagotovijo, da se nasilje ne tolerira, in izboljšajo učinkovitost usposabljanja o boju proti diskriminaciji za uradnike organov pregona in kazenskega pravosodja. Komisar je posebno pozornost namenil najbolj ranljivim in prikrajšanim med Romi, vključno z otroki z ulice, ki živijo v hudi revščini in katerih človekove pravice je treba nujno zaščititi. Komisar priznava, da trajnostno reševanje njihovega položaja zahteva večdimenzionalni pristop, vendar poziva oblasti, naj povečajo sredstva, ki so na voljo za dnevne centre za varstvo otrok z ulice, ki zagotavljajo varno okolje in dostop do nekaterih izobraževalnih priložnosti. Na področju izobraževanja komisar poziva oblasti, naj nadaljujejo s prizadevanji za popolno izvršbo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Elmazova in drugi proti Severni Makedoniji, vključno s sodelovanjem z lokalnimi oblastmi pri reševanju dejanske segregacije romskih otrok v šolah. »Vključujoče izobraževanje je ključnega pomena za izgradnjo socialne kohezije in ločevanju otrok v šolah se je treba vedno izogibati,« pravi komisar. Nazadnje je opozoril na nesorazmeren vpliv degradacije okolja na Rome, zlasti na tiste, ki živijo ob odlagališčih odpadkov in industrijskih območjih ali so izpostavljeni prekomerni onesnaženosti zraka zaradi slabe kakovosti stanovanj in sežiganja odpadkov za ogrevanje zaradi pomanjkanja dostopa do varnih virov energije. Druga osrednja tema obiska komisarja je bila medsebojna povezanost zdravega okolja in varstva človekovih pravic za vse v družbi. Komisar priznava, da je Severna Makedonija pogodbenica vseh glavnih mednarodnih instrumentov o okolju, da si prizadeva za uskladitev z evropskimi standardi na tem področju in da je vodilna pri priznavanju pravice do zdravega okolja v ustavi in ekocida v kazenskem zakoniku. Vendar komisar ugotavlja, da je degradacija okolja v državi resen problem za pravice ljudi do življenja, zdravja, stanovanja ter vode in sanitarij. Onesnaženost zraka je velika nadloga, skupaj s pomisleki glede učinkovitega zbiranja odpadkov, ravnanja s strupenimi odlagališči in onesnaževanja vode. »Učinkovitejše izvajanje mednarodnih zavez in domače zakonodaje je bistvenega pomena za varovanje človekovih pravic,« je dejal komisar in dodal: »Z zaskrbljenostjo ugotavljam, da je dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah še vedno omejen, in pozivam oblasti, naj odstranijo praktične in pravne ovire, ki posameznikom in skupnostim preprečujejo učinkovito obrambo svojih pravic pred sodišči.« Komisar O’Flaherty nadalje spodbuja sprejetje dolgo pričakovanega zakona o podnebju, ki bi zagotovil pravno podlago za podnebne ukrepe Severne Makedonije v skladu z mednarodnimi zavezami, kot je Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja. Opozarja, da bi moral biti zakon razvit na participativen in pregleden način ter usklajen z načeli človekovih pravic. V tem kontekstu se je skliceval na sodbo velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Verein KlimaSeniorinnen Schweiz in drugi proti Švici, ki opredeljuje pozitivne obveznosti držav, da sprejmejo konkretne ukrepe za preprečevanje predvidljivih vplivov podnebnih sprememb, in državam zagotavlja načrt za ukrepe, s katerimi naj bi spoštovale svoje obveznosti glede človekovih pravic na tem področju. Komisar O’Flaherty je obravnaval dodatna vprašanja splošnega pomena za spoštovanje človekovih pravic. Organizacije civilne družbe so poročale o hudem vplivu zmanjšanja financiranja ZDA na njihovo delovanje, kar vpliva na številne organizacije, zlasti tiste, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic LGBTI oseb, svobode medijev in boja proti korupciji. Poziva oblasti in donatorje, naj zagotovijo, da lahko te organizacije nadaljujejo svoje ključno delo. Komisar poziva tudi oblasti, naj sprejmejo zakon o instituciji varuha človekovih pravic in okrepijo institucijo, da bo lahko zaprosila za status A nacionalne institucije za človekove pravice v skladu s Pariškimi načeli ZN. Oblasti spodbuja, naj ohranijo dobro reputacijo države in izvršijo vse čakajoče sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, vključno s primerom X. proti Severni Makedoniji o pravnem priznavanju spola. Pripombe komisarja bodo kmalu na voljo. Med obiskom Severne Makedonije se je komisar srečal s podpredsednikom vlade in ministrom za okolje in prostorsko načrtovanje Izetom Medzitijem; ministrom za zunanje zadeve Timčom Mucunskim; ministrom za pravosodje Igorjem Filkovim; ministrico za izobraževanje Vesno Janevsko; namestnikom ministra za socialno politiko, demografijo in mladino Gjokom Velkovskim in direktorico Državnega inšpektorata za okolje Ivano Ginovsko. Komisar se je srečal tudi z varuhom človekovih pravic Severne Makedonije Naserjem Ziberijem in člani Komisije za preprečevanje in zaščito pred diskriminacijo. Pogovoril se je s predstavniki Združenih narodov in delegacije EU. Posvetoval se je tudi z organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic, ki se ukvarjajo z vprašanji, obravnavanimi med obiskom. Komisar je obiskal občino Šuto Orizari v Skopju, ki velja za eno redkih romskih občin v Evropi, kjer se je srečal z županom Kurtom Dudushom in obiskal naselje brez infrastrukture, preden je obiskal vrtec za otroke z ulice.
|
Pozor, pozor, spoštovani poslušalci Radia Anglunipe!
Pripravite se na posebno in praznično obarvano izdajo vaše najljubše romske radijske oddaje! V
četrtek, 8. maja 2025, ob natanko 18. uri, vas vabimo, da se nam pridružite v edinstvenem radijskem
popotovanju, kjer bomo raziskovali bogastvo romske kulture in tradicije.
Ta teden bo v središču naše pozornosti praznik, ki odmeva v srcih Romov po vsem svetu – Erdelezi,
znan tudi kot Đurđevdan. 6. maja Romi slovesno praznujejo ta dan, ki je prežet z običaji, verovanji in
radostjo. V oddaji Romano Anglunipe se bomo poglobili v to praznovanje in vam razkrili vse njegove
skrivnosti.
Spremljajte nas, ko bomo raziskovali, kako Romi praznujejo Erdelezi po različnih delih sveta. Odkrili
bomo rituale, ki se prenašajo iz roda v rod, in spoznali, kako so se skozi čas spreminjali in prilagajali.
Razložili vam bomo simboliko, ki stoji za vsakim dejanjem in obredom, ter vam pomagali razumeti
globok pomen tega praznika.
Zakaj je Erdelezi tako pomemben za romsko skupnost? V naši oddaji bomo razpravljali o kulturnem in
identitetnem pomenu tega praznika. Raziskali bomo, kako praznovanje Erdelezija krepi vezi znotraj
romske skupnosti in ohranja njeno edinstveno dediščino. Dotaknili se bomo tudi vloge izročila pri
prenosu znanja in vrednot na mlajše generacije.
Seveda pa oddaja Romano Anglunipe ne bi bila popolna brez vrhunske romske glasbe! Ponudili vam
bomo izbor najboljših romskih izvajalcev, ki vas bodo s svojimi ritmi in melodijami popeljali naravnost
v srce romske kulture. Pripravite se na ples in petje z nami!
Ne zamudite te izjemne oddaje, ki bo osvetlila lepoto in bogastvo romske kulture. V četrtek, 8. maja
2025, ob 18. uri, vklopite Radio Anglunipe in se nam pridružite na praznovanju Erdelezija!
Veselimo se vašega poslušanja!
Vaša ekipa Radia Anglunipe.
Vsako leto 3. maja obeležujemo Svetovni dan svobodnega novinarstva, dan, ki nas ne opominja le na temeljne človekove pravice do izražanja, pač pa tudi na globoko odgovornost, ki jo ta svoboda prinaša. Odgovornost do iskanja in poročanja resnice ne glede na težavnost, do spoštovanja človekovega dostojanstva vsakega posameznika in do varovanja raznolikosti glasov, ki bogatijo našo družbo. V dobi, ko novinarstvo v mnogih kotičkih sveta postaja tarča političnih pritiskov, ekonomskih interesov in celo brutalnega nasilja, se pomen neodvisnega, poštenega in svobodnega poročanja kaže z neizprosno ostrino. Svoboda novinarstva ni nekaj samoumevnega, temveč nekaj, za kar se je treba neprestano boriti, jo skrbno varovati in jo z vsakim dejanjem znova in znova udejanjati.
Vendar pa se za to plemenito idejo pogosto skriva kruta realnost, ki še posebej prizadene ranljive skupine v družbi, kot je romska skupnost. Medtem ko se zavzemamo za svobodo medijev kot temelj demokratične družbe, se moramo soočiti z dejstvom, da je ta ista svoboda včasih zlorabljena in izkoriščena za širjenje sovraštva, stereotipov in diskriminacije. Ironično, prav tisti mediji, ki bi morali biti glas zatiranih in marginaliziranih, pogosto prispevajo k njihovi stigmatizaciji.
Žalostno je, da je romska skupnost v novinarskih člankih in drugih medijskih objavah še vedno prepogosto tarča sovražnega govora in diskriminacije. Namesto da bi poročali o njihovih dosežkih, kulturi, izzivih in prispevkih k družbi, so Romi pogosto prikazani skozi prizmo negativnih stereotipov, ki poudarjajo kriminal, revščino in socialno izključenost. Takšna pristranska in senzacionalistična poročanja ne samo da škodujejo ugledu romske skupnosti, ampak tudi poglabljajo predsodke in diskriminacijo v družbi.
Pri Zvezi Umbrella-Dežnik želimo v tem kontekstu posebej opozoriti na pereč problem, s katerim se sooča romska skupnost v medijih. Žal opažamo, da je romska skupnost bodisi v televizijskih programih, tiskanih medijih ali na spletnih platformah vse prepogosto tarča sovražnega govora, diskriminacije in stereotipizacije. Takšno poročanje ne samo da škoduje posameznikom in škodi njihovemu ugledu, ampak tudi prispeva k ustvarjanju in ohranjanju negativne podobe o celotni romski skupnosti, kar pa posredno vpliva na njihovo socialno vključenost in enakopravnost v družbi.
Sovražni govor in diskriminacija v medijih imata resne posledice za romsko skupnost. Pripomoreta k ustvarjanju sovražnega okolja, ki otežuje njihovo vključevanje v družbo, spodbujata rasistično nasilje in diskriminacijo na področjih zaposlovanja, izobraževanja in stanovanjske politike. Takšne predstavitve ne upoštevajo kompleksnosti in raznolikosti znotraj romske skupnosti in prispevajo k generalizaciji, ki je škodljiva in neresnična. Poleg tega se lahko sovražni govor pojavi tudi v obliki neposrednih žalitev, groženj in pozivov k nasilju nad Romi, kar ustvarja ozračje strahu in negotovosti.Poleg tega pa negativna medijska podoba negativno vpliva na samozavest in identiteto mladih Romov, ki se morajo vsakodnevno soočati s stigmo in predsodki.
Zato je ključnega pomena, da se novinarji in medijski uredniki zavedajo svoje odgovornosti in da pri poročanju o romski skupnosti spoštujejo etične standarde in načela profesionalnega novinarstva. To pomeni, da morajo biti objektivni, nepristranski in da morajo preverjati dejstva, preden objavijo kakršne koli informacije. Prav tako je pomembno, da se izogibajo stereotipom in da romsko skupnost predstavljajo na celovit in uravnotežen način, ki odraža njihovo raznolikost in kompleksnost.
Svoboda medijev ne sme biti izgovor za širjenje sovraštva in nestrpnosti. Novinarji imajo moralno in etično dolžnost poročati objektivno, nepristransko in spoštljivo, pri čemer morajo upoštevati človekovo dostojanstvo vsakega posameznika. Pomembno je, da mediji aktivno prispevajo k razbijanju stereotipov o Romih in promovirajo njihovo pozitivno podobo v družbi. To lahko storijo tako, da poročajo o uspehih in dosežkih Romov, da predstavijo njihove zgodbe in izkušnje ter da omogočijo Romom, da sami izrazijo svoje mnenje in poglede na svet.
Poleg medijev imamo tudi mi, kot družba, odgovornost, da se borimo proti sovražnemu govoru in diskriminaciji Romov. To lahko storimo tako, da se ozaveščamo o predsodkih in stereotipih, ki jih imamo o Romih, da se upremo, ko slišimo ali vidimo sovražni govor, in da podpremo organizacije, ki delajo za pravice in enakost Romov.
Svoboda tiska mora služiti kot orodje za spodbujanje socialne pravičnosti, enakosti in vključevanja. Le tako lahko ustvarimo družbo, v kateri bodo vsi glasovi slišani in spoštovani, ne glede na njihovo etnično pripadnost, versko prepričanje ali socialni status. Za romsko skupnost to pomeni, da se bo njihov glas končno slišal brez izkrivljanja, da bodo njihove zgodbe pripovedovane s sočutjem in razumevanjem, in da bodo njihove pravice zaščitene. To je naš skupni izziv in naša odgovornost.
Članek pripravila: Maja T. Jelenc
Zavedamo se, da je dostop do preteklih oddaj pomemben za tiste, ki niste imeli priložnosti
poslušati programa v živo, ali pa si želite ponovno prisluhniti zanimivim pogovorom in glasbi.
Žal nam je, da vam trenutno ne moremo zagotoviti celovitega arhiva oddaj, kot smo si ga
zastavili. Razumemo, da je to lahko frustrirajoče, in se vam iskreno opravičujemo za
morebitne nevšečnosti, ki vam jih to povzroča.
Naša ekipa se intenzivno trudi, da bi čim prej odpravili težave s spletno stranjo in vzpostavili
nemoten sistem za arhiviranje oddaj. Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi našli
ustrezno rešitev in vam ponovno omogočili dostop do vseh naših programov.
V tem času vas vabimo, da nas še naprej spremljate v živo, kjer vam obljubljamo zanimive in
poučne vsebine, ki so namenjene ohranjanju in promociji romske kulture, jezika in tradicije.
Prav tako vas pozivamo, da spremljate naše socialne medije, kjer bomo redno objavljali
novice in posodobitve glede stanja z arhivom oddaj.
Hvala vam za vaše razumevanje, potrpežljivost in podporo. Zavedamo se, da brez vas, naših
zvestih poslušalcev, radio Romano Anglunipe ne bi bil to, kar je.
Vaša ekipa radia Romano Anglunipe
Novela zakona prinaša pomembne spremembe, ki bodo imele neposreden vpliv na življenje
Romov v Sloveniji. Med drugim predvideva uvedbo občinskih koordinatorjev za izboljšanje
položaja romske skupnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Ti koordinatorji naj bi
delovali kot vez med romsko skupnostjo, lokalno samoupravo in državnimi institucijami, s
čimer naj bi se pospešilo reševanje problemov in izboljšalo socialno vključevanje Romov.
Prav tako se predlagajo spremembe v sestavi sveta romske skupnosti, ki je pomemben
posvetovalni organ Vlade Republike Slovenije za vprašanja, povezana z romsko skupnostjo.
V oddaji bomo podrobneje analizirali te spremembe, predstavili različna mnenja in
razpravljali o možnih posledicah.
Poleg tega se bomo v oddaji posvetili tudi praznovanju Svetovnega dneva Romov, ki ga
obeležujemo 8. aprila. Napovedali bomo dogodke, ki se bodo odvijali tako pri nas kot po
svetu, in predstavili pomen tega dneva za romsko skupnost. Svetovni dan Romov je
priložnost za poudarjanje bogate kulture, zgodovine in jezika Romov ter za opozarjanje na
probleme, s katerimi se Romi še vedno soočajo po vsem svetu.
Seveda pa ne bomo pozabili na dobro glasbo! Pripravili bomo nabor izbrane romske glasbe,
ki vas bo navdušila in vas popeljala v svet romskih ritmov in melodij.
Pridružite se nam torej 3. aprila ob 18.00 uri na radiu Anglunipe! Bodite obveščeni, delite
svoje mnenje in uživajte v dobri glasbi.
Do slišanja, vaša ekipa radia Anglunipe.
V oddaji bomo podrobno raziskali različne oblike diskriminacije. Razložili bomo, kako
prepoznati subtilne in očitne znake diskriminatornega ravnanja – od neenakopravne
obravnave v šolah in na delovnem mestu, do predsodkov v zdravstvenem sistemu in javnem
življenju. Želimo, da poslušalci razumejo, kako globoko zakoreninjeni so lahko stereotipi in
negativna prepričanja, ki vodijo v diskriminacijo.
Ne bomo se ustavili le pri prepoznavanju problema. Oddaja bo ponudila jasne in konkretne
informacije o tem, kam se lahko obrnete, če ste sami prepoznali znake diskriminacije ali ste
celo postali njena žrtev. Predstavili bomo organizacije, institucije in pravne možnosti, ki so
vam na voljo za zaščito vaših pravic in boj proti nepravičnosti. Zavedamo se, da je
informacija ključna za opolnomočenje posameznikov in skupnosti.
Kot vedno, bo oddaja prepletena tudi z izbranimi skladbami, ki predstavljajo raznolikost in
lepoto romske glasbe.
Zato vas vljudno vabimo, da si vzamete čas in prisluhnete naši oddaji. Skupaj lahko gradimo
bolj strpno in pravično družbo. S poslušanjem nas lahko podprete pri širjenju pomembnih
informacij in spodbujanju dialoga.
Do slišanja v četrtek, 20. marca, ob 18:00 – vaša ekipa radia Anglunipe!
V hiši v vasi Ivići so našli 31 otrok, mlajših od 12 let, najmlajši otrok pa je bil star le nekaj mesecev.
Večina otrok je romskega porekla, nekaj jih ima tudi hrvaške potne liste. Otroci so bili premeščeni na
varno pod nadzorom centra za socialno delo.
Preiskava še poteka in v prihodnjih urah in dneh bo znanih več podrobnosti, tudi to, ali so imeli
osumljeni sostorilce in kako je bilo razvito omrežje.
Otroci naj bi bili zatečeni s potnimi listi Republike Hrvaške je o incidentu sporočila policija Brčko
distrikt BiH.
Policija okrožja Brčko BiH je v torek našla večje število otrok in v zvezi s tem aretirala tri osebe.
Neuradno je najdenih 31 otrok, starih od 0 do 12 let.
Otroke, med katerimi je nekaj mlajših od enega leta, s potnimi listi Republike Hrvaške, je čuvala neka
ženska, najverjetneje italijanska državljanka. Poleg nje so prijeli še državljana BiH in njegovega sina.
Policija Brčko distrikta BiH je podala izjavo.
– Z izvajanjem aktivnosti iz svoje pristojnosti so policisti Policije Brčko distrikta BiH dne 25.02.2025.
pod nadzorom tožilstva Brčko distrikta BiH in v sodelovanju s Pododdelkom za socialno zaščito Brčko
distrikta BiH ter Rdečim križem Brčko distrikta BiH našli večje število otrok in jih odpeljali na varno.
V okviru dosedanjih aktivnosti je bila odvzeta prostost trem osebam zaradi suma storitve kaznivih
dejanj "Trgovina z ljudmi" po 207.a členu, "Trgovina z otroki" po 207.b členu in "Zanemarjanje ali
zloraba otroka" po 216. členu v povezavi z 31. členom Kazenskega zakona Brčko distrikta BiH, so
sporočili. Zaradi suma vpletenosti v trgovino z otroki so prijeli še pet ljudi, med njimi sodnega
policista in njegovo mamo.
Skupaj se bomo potopili v osnove romskega jezika in raziskali besede, ki oživijo pogovore,
od preprostih pozdravov in vprašanj do izrazov, ki odražajo kulturno dediščino in življenjske
izkušnje Romov. Seznanili vas bomo z izgovorjavo, slovnico in pomenom ključnih besed, s
čimer boste dobili vpogled v strukturo in lepoto tega starodavnega jezika.
Poleg tega bomo z vami delili vznemirljive novice o prihajajočih delavnicah romskega jezika,
ki jih organizira Društvo Anglunipe v Ljubljani. Ne glede na to, ali ste popolni začetnik ali pa
že imate nekaj znanja, vas bomo povabili, da se nam pridružite na našem začetnem in
nadaljevalnem tečaju. Naučite se govoriti romsko, razširite svoje obzorje in se povežite z
romsko kulturo na globlji ravni. V oddaji boste izvedeli vse podrobnosti o datumh začetka,
urniku in prijavi na tečaje.
Da bo vaše poslušanje še prijetnejše, smo pripravili izbor najboljše romske glasbe.
Prepustite se ritmom in melodijam, ki odražajo bogato kulturno dediščino Romov, od
tradicionalnih pesmi do sodobnih interpretacij. Glasba je univerzalni jezik, ki nas povezuje, in
mi želimo z vami deliti strast in veselje, ki ju prenaša romska glasba.
Ne zamudite te izjemne priložnosti za spoznavanje romskega jezika in kulture. Vključite se v
našo oddajo "Romano Anglunipe" 20. februarja 2025 ob 18.00 na Radiu Anglunipe.
Do slišanja, vaša ekipa Radia Anglunipe.
