RIC/Romani information and scientific-research Centre/ se razvija v
informacijsko, socialno, izobraževalno in kulturno središče za potrebe romske
skupnosti v Ljubljani. Komuniciral bo z Mestno občino Ljubljana (MOL) in drugimi
javnimi institucijami, sodeloval pa bo tudi z vsemi drugimi akterji, ki se
ukvarjajo z romsko tematiko.
Romski informacijski center Ljubljana deluje pod vodstvom Društva Romski
informacijski in znanstveno-raziskovalni center Slovenije - Anglunipe Ljubljana,
v okviru Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik. Predsednik Romskega
društva Anglunipe Ljubljana in Zveze je Haris Tahirović.
Sodelovanje med Slovenijo in Severno Makedonijo 12.4.2023
Drage poslušalke in dragi poslušalci, 27, aprila ob 18:00 uri
v tokratni oddaji vam bomo predstavili nekaj utrinkov in prispevko s proslav ob Svetovnemu
dnevu Romov, ki so jih pripravila različna romska društva po Sloveniji.
Kot vsa leta do sedaj, se je tudi novo izvoljena predsednica države spomnila na romsko
skupnost in povabila predstavnike različnih romskih organizacij v vladno palačo, kjer so
spregovorili o trenutni situaciji romske skupnosti in o možnostih izboljšanja položaja le-te.
V oddaji boste izvedeli tudi za prihajajoče kulturne in politične dogodke.
Zagotovo pa ne bo manjkalo dobre romske glasbe.
Vabljeni k poslušanju.
Dragone romalen thaj ašunovalen palem tumenca ko amaro rdio, 27b, aprilo kataro 18:00 časo
ki prokgrama nesavo ašunipe katar romano, Lumako romengoro diveki Slovenija sar pobut berša,
thaj uzi amari romani muzika oven amnca tumaro romano rdijo, Anglunipe RIC.
Oddajo podpirata, Svet romske skupnosti RS in Minstrstvo za kulturo RS
Hana Habić
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, tel.:02 5308 100, Email: romani.union@siol.net
Datum: 15.03.2023
VSEM VABLJENIM
Spoštovani,
Predstavniki Romov iz štirinajstih držav so se udeležili prvega kongresa Romov, ki je bil v Londonu od 6. do 8. aprila leta 1971. Na kongresu so se odprla mnoga pomembna vprašanja. O romskem jeziku, zgodovini, političnem aktivizmu, genocidu nad Romi in življenju Romov, o njihovem siromaštvu in položaju v družbi. Zbudil se je romski aktivizem. Določila se je himna Dželem dželem, romska zastava in imenovanje Romov (Rom-človek, Romi-Ljudje).
Letošnja prireditev bo namenjena 8. aprilu, mednarodnemu dnevu Romov in 20. obletnici delovanja romskega Informativnega centra in Radia Romic, katera delujeta v okviru Zveze Romov Slovenije.
Prosimo vas, da nam vašo udeležbo potrdite najkasneje do ponedeljka 27.marca 2023 na elektronska naslova romani.union@siol.net , jozekhorvat.muc@gmail.com
Vljudno vabljeni.
mag.Jožek Horvat Muc
predsednik Zveze Romov Slovenije
RIC Anglunipe
Imer Traja Brizani, baskitara, glas; Gašper Peršl, tolkala; Bernardo Brizani, violončelo; Domen Lorenz, violina; Izidor Erazem Grafenauer, Uroš Rakovec, akustični kitari; Anja Burnik, flavta; Adam Klemm, tenorski in sopranski saksofon.
VABLJEN: 7. apr. 20:00
“Imerja Trajo Brizanija slovenski publiki ni potrebno posebej predstavljati, saj gre za znanega avtorja, ki je na slovenski glasbeni sceni z odmevnimi projekti prisoten že več desetletij. Njegov najnovejši »Flamenco projekt« je dokaz, da je Brizanijeva glasba še kako živa, aktualna in polnokrvna. V projektu, ki je bil v zadnjem letu predstavljen na več koncertih (Maribor, Ankaran, RTV SLO Ljubljana), je združil svoje avtorstvo z mlajšo in srednjo generacijo izvrstnih glasbenih virtuozov in improvizatorjev, ki so se že uveljavili kot solisti ali/in avtorji (Bernardo Brizani, Izidor Erazem Grafenauer, Domen Lorenz, Barbara Kresnik, Uroš Rakovec, Anja Burnik in drugi). Tako nastaja glasba, ki navdušuje s svojo značilno Brizanijevo glasbeno iskrenostjo, ki izhaja iz romske tradicije, tokrat sloneče predvsem na flamenco improvizaciji obogateni z elementi jazza in jo oblikuje in karakterizira umetniški individualizmem sodelujočih glasbenikov. Vsekakor pomembna obogatitev slovenske glasbene ustvarjalnosti.” Andrej Grafenauer
12,00 EUR
8,00 EUR ** EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence, za sedeže najnižje cenovne kategorije
VABILO NA BREZPLAČNE DELAVNICE ROMSKEGA JEZIKA
V romskem informacijskem in znanstveno raziskovalnem centru Anglunipe
pripravljamo delavnice na področju pomena jezika, pravopisa, predstavitev različic in pomen dialektov romskega jezika, začetne in nadaljevalne delavnice romskega jezika.
Predvideni datumi delavnic Pomen jezika, pravopis, predstavitev različic in pomen dialektov romskega jezika: 31.3., 1.4. in bodo potekale od 16.00 do 17.45 ure.
Predvideni datumi Začetnih delavnic romskega jezika: 12.5., 26.5., 2.6., 16.6. in bodo potekale od 16.00 do 17.45 ure.
Predvideni datumi Nadaljevalnih delavnic romskega jezika: 22.9., 6.10., 20.10., 10.11. in bodo potekale od 16.00 do 17.45 ure.
Predvideni datumi Predavanja na temo romske identitete, zgodovine in kulture: 4.8. in 5.8. in bodo potekale od 16.00 do 17.45 ure.
Vse zainteresirane vabimo, da svojo prijavo oddate na e-mail naslov
drustvo.anglunipe@gmail.com ali tel. št. 070 431 949.
Naslov: Trg prekomorskih brigad 1 v Ljubljani (prostori bivše občine Šiška).
Število udeležencev je omejeno, zato vljudno vabljeni k prijavi.
Udeležba je brezplačna!
Vljudno vabljeni!
Delavnice podpira Ministrstvo za kulturo
Ocena in priporočilo Zagovornika načela enakosti o zaključku postopka ocene diskriminatornosti Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji.
Na pobudo Zveze Umbrella-Dežnik in g. Harisa Tahirovića je Zagovornik načela enakosti dne 17. 10. 2022 izdal Oceno diskriminatornosti 10. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Istega dne je izdal tudi priporočilo Vladi Republike Slovenije.
V nadaljevanju vam predstavljamo povzetek ocene in priporočila.
Zagovornik načela enakosti (v nadaljevanju: Zagovornik) je prejel pobudo za izvedbo ocene diskriminatornosti Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1), v kateri pobudnik izraža nezadovoljstvo zaradi problematične delitve na pripadnike avtohtone in neavtohtone romske skupnosti. S tem v zvezi se je izpostavilo predvsem vprašanje ustrezne zastopanosti oz. predstavništva pripadnikov celotne romske skupnosti v Republiki Sloveniji, tako avtohtone kot neavtohtone, in sicer v sestavi Sveta romske skupnosti v Republiki Sloveniji, kakor to določa veljavni ZRomS-1. Zagovornik se je zato odločil, da preuči določbe ZRomS-1 in oceni morebitno diskriminatornost zakona z vidika izpostavljene problematike. Zagovornik je skladno z določbami Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) ocenjeval diskriminatornost določbe prvega odstavka 10. člena ZRomS-1, po kateri je izmed 21 članov Sveta romske skup-nosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: SRS, tudi: Svet) 14 članov predstavnikov Zveze Romov Slovenije (v nadaljevanju: ZRS), preostalih sedem pa predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti. Pri tem Zagovornik kot spornega ni izpostavil tretjinskega dela članstva v SRS s strani slednjih, temveč dvotretjinski del članstva v SRS s strani predstavnikov zgolj ene izmed romskih zvez – ZRS.
Zagovornik je ocenjeval, ali so pripadniki neavtohtone romske skupnosti glede članstva svojih predstavnikov v SRS prav zaradi ekskluzivne vloge ZRS v Svetu v manj ugodnem položaju od pripadnikov avtohtone romske skupnosti (ki imajo sicer zagotovljene svoje predstavnike že v tretjini članov Sveta, ki jo sestavljajo izvoljeni predstavniki romskih skupnosti v občinskih svetih). Ocenjeval je, ali ureditev pomeni posredno diskriminacijo neavtohtone romske skupnosti pri sestavi SRS. Za namen ocene takšne posredne diskriminatornosti obravnavanega dela prvega odstavka 10. člena ZRomS-1 je Zagovornik ugotavljal dejansko stanje glede združevanja in zastopanosti pripadnikov romske skupnosti v društvih po posameznih zvezah. V ta namen je preverjal, koliko oz. katera društva, s koliko člani in s sedeži v katerih občinah (s tradicionalno oz. netradicionalno naseljeno romsko skupnostjo), so vključena v vsako od obstoječih oz. delujočih zvez romske skupnosti. Zagovornik je pridobil večino zaprošenih podatkov s strani štirih od skupaj petih delujočih (od skupaj sedmih uradno registriranih) romskih zvez. Dodatno je na predlog ene od romskih zveze še preverjal, kako so v zvezah in še posebno v ZRS zastopani pripadniki romske skupnosti iz JV Slovenije v primerjavi s pripadniki romske skupnosti v SV Sloveniji.
Primerjava razmerij med številom romskih društev po določenih delih romske skupnosti v ZRS na eni strani in v vseh štirih (od skupaj petih) romskih zvez na drugi strani je pokazala, da je v ZRS zastopan enak delež društev iz JV Slovenije in celo nekoliko večji delež društev iz območij neavtohtone romske skupnosti, kot velja za štiri romske zveze skupaj. Pri tem je pomembno tudi to, da so v ZRS vključena štiri romska društva iz večjih krajev oz. mest, posebej z območij, kjer romska skupnost ni avtohtono naseljena. Je pa zaznati velik razkorak med številom društev, ki so, in številom društev, ki niso vključena v ZRS – več kot dve tretjini vseh Zagovorniku poznanih romskih društev ni vključenih v ZRS.
Na podlagi analize pridobljenih podatkov je tako Zagovornik ocenil, da z ekskluzivnostjo ZRS v SRS romska društva s sedeži v občinah na območjih, kjer romska skupnost ni tradicionalno naseljena, niso postavljena v manj ugoden položaj v primerjavi z romskimi društvi s sedeži v občinah na območjih, kjer je romska skupnost avtohtona. To pomeni, da (z upoštevanjem predstavništva Romov preko njihovih društev) določba prvega odstavka 10. člena ZRomS-1, po kateri je v SRS 14 od 21 članov predstavnikov ZRS, ni posredno diskriminatorna do neavtohtonih Romov. Enako pa Zagovornik ocenjuje tudi za Rome z območja JV Slovenije v primerja-vi z Romi z območja SV Slovenije.
Kljub ocenjeni nediskriminatornosti ZRomS-1 pa Zagovornik meni, da obravnavana sporna določba prvega odstavka 10. člena ZRomS-1 z ozirom na potrebo po zagotavljanju reprezentativnosti celotne romske skupnosti v SRS ni ustrezna. Dejstvo, da več kot dve tretjini vseh (Zagovorniku poznanih) društev ni vključenih v ZRS, slednji jemlje legitimnost predstavništva vseh Romov v SRS (tako neavtohtonih kot avtohtonih, iz SV in iz JV Slovenije). ZRS ni več edina romska zveza, saj ob njej že dalj časa deluje-jo vsaj še štiri. Pred časom jih je delovalo šest. Predstavništvo Romov v SRS za tisti del članstva Sveta, ki ga zdaj zasedajo predstavniki ZRS, bi moralo biti drugače urejeno, in sicer tako, da bi odražalo participacijo vseh pripadnikov romske skupnosti v upravljanju skupnih zadev, ki so pomembne za celotno romsko skupnost (njihove posebne pravice). Z ozirom na naloge SRS bi moralo biti zagotovljeno prav takšno reprezentativno predstavništvo. To pa pomeni, da bi bilo smiselno z novo določbo dela prvega odstavka 10. člena ZRomS-1 odpraviti ekskluzivnost ZRS oz. upoštevati, da je danes romskih zvez več, in tako urediti, da bi predstavniki vseh reprezentativnih zvez imeli možnost sodelovanja v upravljanju javnih zadev prek SRS.
Zagovornik je v okviru svojega postopka preučil tudi ugotovitve Ustavnega sodišča, ki se je v več svojih odločbah izreklo o problematiki ustreznosti oz. neustreznosti obstoječe ureditve predstavništva pripadnikov romske skupnosti v SRS ter s tem povezane morebitne diskriminatornosti. Tako je upoštevajoč določbe 14., 42., 44. in 65. člena Ustave (enakost pred zakonom; pravica do zbiranja in združevanja; sodelovanje pri upravljanju javnih zadev; položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji) v odločbi št. U-I-15/10-13 z dne 16. 6. 2010 Ustavno sodišče sicer ugotovilo neutemeljenost očitkov Varuha človekovih pravic o diskriminaciji. Vendar pa je v tej zadevi v odklonilnem ločenem mnenju sodnica Jadranka Sovdat jasno izpostavila neustreznost veljavne ureditve predstavništva pripadnikov romske skupnosti v SRS prav zaradi ekskluzivnega položaja ZRS. Po njenem mnenju bi moral zakonodajalec če ne z volitvami, kar bi bilo najbolj prav, pa vseeno drugače urediti zagotovitev reprezentativnosti zastopstva pripadnikov celotne romske skupnosti za sodelovaje pri upravljanju skupnih zadev (posebno teh, ki zadevajo uresničevaje njihovih posebnih pravic). Moral bi opredeliti merila, pod katerimi lahko posamezna društva (oz. njihova združenja – zveze) pridobijo status reprezentativnosti (tako kot npr. pri sindikatih). Te bi morala država oz. lokalne skupnosti potem šteti za legitimne sogovornike. Zagovornik je sledil mnenju sodnice Sovdat in tako na podlagi svojih ugotovitev ob siceršnji oceni nediskriminatornosti 10. člena ZRomS-1 na Vlado naslovil priporočilo, da pripravi predlog spremembe ZRomS-1, s katero bo omogočeno bolj reprezentativno predstavništvo pripadnikov romske skupnosti v SRS. Pri tem naj upošteva, da danes v Republiki Sloveniji obstajajo poleg ZRS še druge romske zveze, v katere se združujejo romska društva s sedeži na območji tako tradicionalno kakor tudi netradicionalno naseljene romske skupnosti.
Ocena in priporočilo sta objavljena na spletni strani Zagovornika:
https://zagovornik.si/izdelki/ocena-diskriminatornosti-zakona-o-romski-skupnosti/
Osmega aprila se je predsednik Zveze Umbrella-Dežnik, g. Tahirović, odzval na vabilo in se sestal s predstavniki Nacionalnega sveta Romov v Beogradu. Na sestanku so bili prisotni tudi člani Evropske romske organizacije ERO, katere članica je tudi Zveza Umbrella-Dežnik.
Na sestanku je potekala razprava v zvezi s sta-njem romske populacije v Evropi in Balkanu ter potek vključevanja Romov v izobraževalne sisteme tako v predšolsko izobraževanje kot osnovnega in srednješolskega izobraževanja ter vpisovanja na fakultete in možnost štipendiranja. Izpostavljena so bila tudi kako bi se vzpostavil poseben fond s pomočjo romskih organizacij in kako naj bi države imele poseben budget samo in le za romske učence, dijake in študente, saj bi le na takšen način romska mladina lažje nadaljevala s svojim šolanjem. Prisotni so se lotili tudi vprašanj povezanih za zmanjšanje revščine in z uspešnim nastopom pripadnikov romske skupnosti na trg dela. S strani pripadnikov romske skupnosti iz različnih držav so prišli do zaključka, da je v vseh državah Evrope in na Balkanu pereča težava ta, da so Romi zaradi pripadnosti v večji meri podvrženi predsodkom, diskriminaciji in izključevanju in s tem posledično tudi težje zaposljivi.
Zveza Umbrella-Dežnik je izpostavila pomembnost ozaveščanja mladih in njihovih staršev glede izobraževanja in zaposlitve saj se na temu področju vsakodnevno soočajo s težavami tudi v Sloveniji. Haris Tahirović je povedal tudi, da je zelo pomembno spodbujati vključevanje romskih žensk k aktivnemu sodelovanju in zaključevanju izobraževanja, kot tudi njihove starše, kateri so pomemben steber pri spodbujanju svojih otrok k vključevanju v izobraževalne sisteme predšolske in šolske vzgoje. Zato so romske organizacije primorane komunicirati z institucijami in politiko za nemoteno delovanje in pomoč pri dodeljevanju sredstev za uresničevanje navedenih ciljev.
Haris Tahirović je povedal, da mora romska skupnost razmišljati tudi o ohranjanju svoje identitete in kulture in na temu področju smo največja manjšina Evrope, tako da tudi Evropske inštitucije in članice morajo vključevati mednarodne organizacije pri odločanju in potrebah mladih, kako bi izpoštovali Evropske strateške cilje, podpisane deklaracije (Medna-rodne akte) katere so zavezane k spoštovanju človekovih pravic.
Predsednik nacionalnega sveta Republike Srbi-je za Rome g. Dalibor Nakić in Haris Tahirović sta se odprto pogovarjala tudi o skupnem sode
lovanju in izmenjavi dobrih praks.
Članek pripravila: Maja Jelenc
V letošnjem letu smo s podporo Ministrstva za kulturo pripravili že 10. jubilejni literarni na-tečaj še neuveljavljenih romskih in ne-romskih literatov pod imenom V sožitju.
V ta namen smo organizirali tudi literarni večer, kjer so se avtorji, s svojimi avtorskimi literarni-mi prispevki, predstavili obiskovalcem prireditve. Namen projekta je zbiranje in povezovanje literatov, ki se posvečajo romski tematiki ali so sami Romi, s poudarkom na mladih literatih, ter predstavljanje njihovih del. Zmagovalci natečaja so se predstavili tudi na literarnem večeru, kjer smo trem udeležencem podarili simbolične nagrade za njihov trud in interes za sodelovanje na tovrstnih prireditvah.
S tem projektom želimo spodbuditi mlade romske in ne-romske ustvarjalce k literarnemu izražanju tako v slovenskem kot v romskem jeziku, projekt pa je tako pomemben tudi za ohranjanje romskega jezika in romske kulturne tradicije. Cilj teh dogodkov je krepitev medkulturnega spoznavanja in poglabljanja med-etničnih odnosov na področju kulture ter medkulturnega razumevanja, sodelovanja, vzajemnega spoštovanja in sožitja med različnimi etničnimi skupnostmi. Literarni večer je bil moderiran s strani moderatorja Cvetka Tovornika, ki je interpretiral literarno delo Franja Frančiča z naslovom Čas. Zmagovalno delo je poslal gospod Edo Krnič z naslovom Domovina, katerega tudi predstavljamo v našem časopisu. Najboljša tri literarna dela so bila nagrajena s simboličnimi materialnimi nagradami. Literarni večer je bil izpeljan 7. novembra v prostorih kulturnega centra Španski borci v Ljubljani, v počastitev svetovnega dne romskega jezika, kjer smo se na okrogli mizi posvetili pomenu uporabe in krepitve znanja romskega jezika za potre-be ohranjanja in krepitve identitete pripadnikov romske skupnosti ter razvoja večjezičnosti pripadnikov romske skupnosti in uveljavljanje romskega jezika v Osnovnih šolah, kot pravico do rabe maternega jezika in njegove dediščine. Poudarek pa je bil dan pomenu uporabe in krepitve znanja romskega jezika za potrebe ohranjanja in krepitve identitete pripadnikov romske skupnosti ter razvoja večjezičnosti pripadnikov romske skupnosti.
K udeležbi smo povabili mednarodnega gosta in strokovnjaka gospod Sali Usein, ki se je ukvarjal z raziskovanjem in standardizacijo romskega jezika, z vprašanji narodnostnih manjšin in s pravicami manjšin ter z vidiki položaja etničnih manjšin v državah bivše Jugoslavije in v EU. G. Usein je gostom predstavil tudi specifike dialektov romskega jezika, ki se uporabljajo na različnih območjih v svetu.
Del okrogle mize pa smo posvetili tudi strategijam in pravicam do izobraževanja romske skupnosti tako na področju Slovenije kot širše.. S programom skrbimo za romsko identiteto in jo na takšen način ohranjamo v prostoru Republike Slovenije. »Svetovni dan romskega jezika« je obeleževanje pomembne kulturne dediščine, kot je jezik, po svetu. Za romsko skupnost v Sloveniji je ta dan zgodovinsko pomemben dan. Namen dogodka je omogočiti kvalitetno pripravo okrogle mize z namenom ohranjanja romske identitete, kulture in jezika, ki smo jo predstavili širši javnosti. To ni pomembno zgolj za identiteto romskih skupnosti v Sloveniji in v svetu, temveč se z obeleževanjem tega praznika borimo tudi proti predsodkom in diskriminaciji romske skupnosti. Skupaj z obiskovalci smo obravnavali jezik na splošno, kot dejavnik integracije, prispevali pa smo tudi k promociji in širši rabi romskega jezika v Sloveniji ter preučili možnosti glede vključevanja romskega jezika v izobraževalni proces. Za romsko skupnost je obeležitev tega dne, pomemben dogodek saj pripomore k ohranjanju naše kulturne identitete.
Avtor članka: Maja Jelenc
Avtor pesmi: Edo Krnič
