Spoštovane poslušalke in  poslušalci  v  naši romski oddaji bomo gostili romskega aktivista iz Francije g. Sali Useina, kateri je bil tudi predavatelj na okrogli mizi ob svetovnemu dnevu romskega jezika, ki je potekal 7.11.2022 v Ljubljani.

Zveza Umbrella- Dežnik in RIC Anglunipe sta organizirala tudi literarni natečaj in večer in zmagovano literarno delo vam bomo predstavili tudi v oddaji.

O dogodkih bomo več spregovorili v naši radijski oddaji zato vljudno vabljeni k poslušanju.

Dragone ašunevalen ki amari programa radio Aanglunipe ka vakera bašo romano chibakoro dive htaj amare misafirija ki amari programa katari Francija o rajo Sali Usein savo sasa jekutno mentori htaj vakerdo baši romani chib htaj romani identiteta em kultura htaj o vakeripe kataro literarno romane htaj đikane poezija ko vakeripe bašo Roma htaj savi nakavgja angluno jekutno than i piri nagrada ka ašuna maj but ki amari emisija.

Oven amenca 10.11.2022 ko 18časo, đi ko ašunipe.

UVOD
Namen projekta je ohranitev zgodovinskega spomina na usode žrtev nacističnih
koncentracijskih taborišč med II. svetovno vojno, še posebej Romov. Spomin na preganjanje
Romov je kolektivna dolžnost, ki »nas spominja na potrebo po spopadanju z njihovo vztrajno
diskriminacijo. Ker je zavedanje o danes že bolj oddaljeni zgodovini še posebej šibko med
mlajšimi je dan poudarek na poteh na kraje spominjanja mladih udeležencev, ki so poleg
obiska muzejskih in drugih obeležij na krajih spominjanja oblikovali tudi svoje videnje tega
zgodovinskega obdobja preko priprave gradiva za fotografske razstave.
Preko razstave želimo mladim Romov iz Slovenije in mladih iz drugih etničnih skupnosti
omogočiti počastitev spomina na žrtve holokavsta. Namen razstave je ozaveščanje Romov
in večinskega prebivalstva o usodi Romov v času holokavsta, saj so te žrtve v veliki meri
pozabljene ali celo ignorirane s strani večinskega prebivalstva, malo pa je zavedanja o teh
žrtvah tudi med romsko populacijo. Z vključitvijo mladih v obiske različnih krajev spominjanja
bomo pomagali, da se ohrani ta zgodovinski spomin, ter da se seznanijo in ozavestijo z
zgodovino neenakopravne in diskriminatorne obravnave romske skupnosti, tudi obiskovalci
razstav.
Po končani vojni leta 1945 je bil genocid nad Romi potisnjen v pozabo. V ospredju so bila
predvsem vprašanja o judovskem holokavstu in njegovih posledicah, medtem ko genocid
nad Romi in Sinti v javnem diskurzu sploh ni bil priznan. Dalj časa se o njem niti ni govorilo in
celo povojni nemški uradniki so »romsko vprašanje« pripeljali do sklepa, da so nacisti le
sledili zakonom, ki so bili v veljavi še pred vojno in uzakonjeni z namenom sankcioniranja
kriminalcev in lopovov. Trajalo je precej let, da so se romske organizacije javno oglasile in je
romski genocid postal del zgodovine okupirane Evrope med drugo svetovno vojno.
Po neuradnih ocenah so nacisti med leti 1939 in 1945 usmrtili okoli pol milijona Romov,
nekateri menijo, da celo milijon in pol. Romi so bili tako kot etnična skupina za Judi druga
največja žrtev nacističnega režima. Nacisti so si zadali, da bodo v okviru svoje »končne
rešitve ciganskega vprašanja« Rome uničili v celoti. K temu je sodila tudi njihova načrtna
sterilizacija. Zelo znani so tudi množični poboji Romov z območja nekdanje Jugoslavije. Že v
začetku novembra 1941 so blizu Beograda postrelili več tisoč srbskih Romov (skupaj z Judi).
Leta 1942 so se začele množične deportacije Romov v koncentracijsko taborišče Jasenovac,
ki ga je ustanovila kvizlinška hrvaška država NDH. Število pobitih Romov v Jasenovcu se
giblje med 80 in 100.000. V koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau naj bi umrlo
21.000 Romov, ki so jih tja pripeljali iz 14 evropskih držav. Poleg tega so se usmrtitve Romov
dogajale še v drugih taboriščih.
Luščilnica riža – Rižarna – Koncentracijsko taborišče Rižarna je bilo ustanovljeno takoj po
kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. Sprva je služilo kot vojaško oz. policijsko taborišče
(Polizeilager), že od konca istega leta pa kot uničevalno taborišče (Vernichtungslager).
Rižarna je bilo edino nacistično taborišče s krematorijem na tleh današnje Italije. Rižarna je
velika stavba v kateri so najprej luščili riž, leta 1943 pa so jo nacisti spremenili v
koncentracijsko taborišče. Leta 1944 so v notranjosti zgradili krematorijsko peč, v kateri so
sežgali okrog 4000 do 5000 ljudi. Žrtve so pobijali na različne načine. Sprva je bil glavni
način s prirejenim tovornjakom, ki je imel izpuh speljan v zadnji del poln žrtev, kasneje pa v
improvizirani plinski celici v garaži ob krematoriju. Zmogljivost peči je bila 50 do 70 trupel
dnevno. Žrtve so bili po večini Slovenci, nato Hrvati, italijanski protifašisti in Romi in Judje. Za
hitrejše iztrebljanje so ljudi tudi obešali. Rižarna je bila tudi zbirno središče za nacistična
uničevalna koncentracijska taborišča, skozi katero je šlo okrog 20.000 oseb. Rižarno je vodil
Odilo Globočnik, ki je ena izmed najodgovornejših oseb za pomor milijonov ljudi v holokavstu

in vrhovni rabelj Rižarne v Trstu vse do konca 2. svetovne vojne. Globočnik se je pozneje
zelo prizadevno vključil v "dokončno rešitev judovskega vprašanja", predvsem na Poljskem.
Koncentracijsko taborišče Ljubelj je bilo zgrajeno leta 1943 na obeh straneh ljubeljskega
prelaza kot pomožno taborišče koncentracijskega taborišča Mauthausen. Do konca vojne je
moralo približno 1800 jetnikov skopati predor skozi Karavanke. Pri tem je okoli 40 ljudi umrlo
zaradi trdega dela ali pa so jih usmrtili. Največji del jetnikov, okoli 800, so bili Francozi
približno 450 Poljakov, 188 Rusov in 144 Jugoslovanov. Okoli 70 Nemcev in Avstrijcev so
bili, večinoma, obsojeni lopovi in roparji. Ostali jetniki so prišli iz Češke, Norveške,
Luksemburga, Grčije, Belgije in Nizozemske. Komandant taborišča je bil Julius Ludolf,
katerega je avgusta 1943 nadomestil Jakob Winkler. Zdravnik taborišča Sigbert Ramsauer je
bil odgovoren za določitev jetnikov, ki so šli nazaj v Mauthausen. Usmrtil je okoli 30 ljudi z
injekcijo bencina v srce, ker je menil, da ne bi preživeli transporta v Mauthausen. Ta
postopek je imenoval »lepa smrt«. Jetnike pa je tudi zlorabljal za svoje poskuse. po odločitvi
britanskega vojaškega sodišča je bil Jakob Winkler usmrčen na vislicah. Sigbert Ramsauer
je bil leta 1956 pomiloščen.
Na območju današnje Slovenije so med drugo svetovno vojno Rome in Sinte v
koncentracijska taborišča pošiljale italijanske okupacijske oblasti in nemški okupator.
Madžarski okupator je Rome med drugim pošiljal na prisilno delo. Pomore nad Romi so
izvajali tudi partizani.
Z razstavo mladi in mentorji predstavljamo različna zbrana gradiva iz krajev spominjanja ter
širši zgodovinski okvir iz časa holokavsta.

Spoštovane poslušalke in poslušalci,

v naslednji oddaji bomo spregovorili o dogodkih in dogajanju pri nas in po svetu. Več v naši oddaji v četrtek, 13. 10. 2022 ob 18. uri.

dragone ašunevalen palem tumenca ki tumari romani oddaja Anglunipe uzi amari romani muzika htaj o nevepija amende em ki sa i luma.

Oven amenca ki amari romani programa đi ko ašunipe ko 13.10.2022 ko 18 čaaso.

RAZPISUJETA

10. LITERARNI NATEČAJ

»V sožitju«

za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo, pesniško stvaritev ali pravljico

Na natečaju lahko sodelujejo vsi ne glede na starost in etnično pripadnost pod pogojem, da se pesmi ali zgodbe dotikajo sledečih tematik: življenje, sožitje, sreča, mir

Kako sodelovati?

Avtor naj svoje delo označi s šifro in ga priloži v e-mail sporočilu, označenem z zadevo: Za literarni natečaj »V sožitju«. Avtor naj navede tudi svoje kontaktne podatke (ime in priimek, letnico rojstva, naslov bivališča in telefonsko številko oz. kontakt).

Avtor s poslanim delom dovoljuje objavo svojega dela v tiskanih in elektronskih medijih.

Literarna dela so lahko napisana v romskem ali v slovenskem jeziku.

Poslana dela bo pregledal uredniški odbor revije Romano Lil, v katerem bodo objavljena tudi izbrana dela. Za objavljena dela ni predviden honorar.

Posamezni avtor nam lahko pošlje največ 2 literarni deli do vključno 03.11.2022 na naslov drustvo.anglunipe@gmail.com v Word formatu.

Natečaj se bo zaključil z literarnim večerom in razglasitvijo rezultatov komisije ter podelitvijo simboličnih nagrad najboljšim trem izbranim natečaja »V sožitju«, 

ki bo 05.11.2022 s pričetkom ob 18h v Kulturnem centru Španski borci

(Zaloška cesta 61 v Ljubljani), kjer se boste udeleženci natečaja lahko s svojimi avtorskimi deli tudi predstavili.

VABLJENI K SODELOVANJU!

Zveza Umbrella-Dežnik in partnerska organizacija RIC Anglunipe so 6. maja v romskem naselju v Štepanji vasi uprizorili obeleževanje s kulturnim programom in predstavitvijo praznično obrednih opravil praznika Erdelezi. Pri projektu so sodelovala romsko društva iz Ljubljane, ki so vključena v Zvezo Umbrella-Dežnik. Obeležja praznika Erdelezi v romskem naselju se je udeležilo okoli 50 ljudi,
pripadnikov večinskega prebivalstva in drugih etničnih skupin, prevladovali pa so pripadniki romske
skupnosti. Obeleževanje tovrstnih praznikov je pomembno za romsko skupnost hkrati pa se s takšnimi
kulturnimi dogodki borimo tudi proti diskriminaciji in izključevanju ter morebitnemu večjemu
razumevanju romske skupnosti.

S projektom oz. predstavitvijo smo predstavili izvorne korenine romske skupnosti in njen pomen za sodobno kulturo preko tradicionalnega romskega praznika, spodbujali k ohranjanju sestavin kulturne dediščine romske skupnosti s poudarkom na zavedanju izvornih korenin in kulturne identitete, spodbujali raziskovanje kulturne dediščine in spodbujali aktivno sodelovanje pripadnikov starejših generacij z mlajšimi generacijami iz vrst romske skupnosti (prenos kulturnih izročil, običajev, folklore ter specifične nošnje in romske kulinarike). Projekt je omogočil mlajši populaciji, da spozna in prisluhne kako je praznik potekal v obdobju njihovih babic in dedkov. Temeljni namen obeleževanja praznika Erdelezi je nadaljnje ohranjanje in osveščanje pripadnikov romske skupnosti s svojo tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, ki pomembno opredeljuje družbeno-zgodovinsko, etnično-kulturno identiteto Romov. Ohranjanje tradicije tovrstnih praznikov so pomembni za krepitev kulturne identitete in samozavesti pripadnikov romske skupnosti, saj je poudarek na mladih, ki bodo praznične običaje ohranjali in jih prenašali na svoje otroke.

Obeleževanje tega praznika, ki pomeni konec zime in prebujanje pomladi in kot skupno tradicijo značilna za številne narode (vzhodnega Sredozemlja oz. Bližnjega vzhoda , Balkana in širše), vsebuje različna značilna opravila (čaščenje poganskega oz. predkrščanskega božanstva pomladi in plodnosti), tako v času pred dnevom praznika kot v času praznika. V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega mleka in ne jedo ovčjega mesa, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi. V pozdrav pomladi se na praznični dan s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasi domove, pletejo se venci iz rastlinja in vejicami mlade vrbe, ki se jih meče na strehe domov. Prinese se izvirska voda, v katero se potopijo jajca, cvetje in vejice mlade vrbe, ki jih uporabljajo za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj verujejo, da se s tem odstranijo negativnosti, ki so se dogodile v preteklem letu. Ponekod z vodo čistijo tudi zidove hiš. Po kopanju in umivanju se Romi posebej svečano oblečejo v tradicionalne noše oz. oblačila, nadenejo nakit, izvaja romska glasba (poje ob violini, tolkalih in harmoniki) in pleše romska kola pozno v noč. Na ta dan se je meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in družinske člane, ker prinaša v hišo življenje in radost.

Ta praznik praznujejo vsi Romi, ne glede na to, ali so pravoslavni ali katoliški kristjani ali pripadniki islamske vere. Za Rome kot »potujočo državo«, kot jih pogosto imenujejo pripadniki drugih narodov, je konec poti, ko prideta sneg in zima, spomladi, ko pride toplejše vreme, pa se “kolo spet zažene”. Ta starodavni in najpomembnejši romski praznik Erdelezi je s prihodom Romov na Balkan konec 14. in v začetku 15. stoletja našel svoje mesto in preživel v simbiozi z krščanskim praznikom Jurjevo.

Z zgodovinskega, družbenega in kulturnega vidika so Romi po svojem izvoru nomadski narod notranje strukturiran po plemenih, katerih pripadniki so bili vešči raznovrstnih obrtnih in drugih opravil. Celo leto so potovali in delali ter si tako pridobivali premoženje in plačilo. Spali so pod vedrim nebom, v naravi poleg vodotoka, kar simbolizira romska zastava, zgornja polovica modra, ki predstavlja nebo in mir, spodnja zelena polovica pot in svobodo gibanja, rdeči krog v sredini pa izjemno naporno oz. mučno romsko zgodovino. V jeseni prekinili svoja potovanja in zimo preživeli na enem mestu, z obeleževanjem tega praznika pa je pomenilo premik svojega tabora (»čerge« – mali šotor) in ponovni odhod na negotovo pot pridobivanja premoženja in plačila.

Praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja  po celem svetu, kjer živijo in bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.

V samo pripravo in izvedbo je bilo vključenih več subjektov, tako iz vrst romske skupnosti in večinskega prebivalstva, kot tudi pripadnikov drugih etničnih skupin. Prisotnih je bilo okoli 50 udeležencev, ki jih je zanimalo praznovanje in so si z veseljem ogledali dogodek. Projekt je bil podprt s strani Ministrstva za kulturo za leto 2022.

Članek pripravila:

Hana Habič

Spoštovane poslušalke in poslušalci v naši romski oddaji kulturno obarvana, govorili bomo tudi o kratkih kulturnih dogodkih kateri so se zgodili v tem mesecu in normalno nebo manjkalo naše različne glasbe.

Ponovitev oddaje 29.9.2022

Bodite znami 29.9.2022 ob 18.00h v naši oddaji.

Dragone ašunevalen palem tumencar amari prgrama anglunipe savi ka avol ko kulturno muzikakiri programa htaj nesave dogodkija ule akava masek.

Đi ašunipe, devlesa.

Oddajo podpirajo Svet romske skupnosti RS in Ministrstvo za kulturo RS.

V Beogradu 8. aprila smo v sodelovanju na mednarodnem srečanju z nacionalnim svetom Republike Srbije za romska vprašanja se je na povabilo udeležil predsednik Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik in predsednik Evropske romske organizacije ERO. Razprava je bila v zvezi stanja romske populacije v Evropi in Balkanu ter potek uključevanja Romov v izobraževanje osnovnih in srednjih šol ter vpisovanja na fakultete in mogočnost štipendije, katere so pomembnega vprašanja in budgeta z strani romskih organizacij, in kako bi država morala imeti poseben budget za rome in da bi lahko romski otroci nadaljevali z svojim šolanjem.

V nadaljevanju so bile naslednje teme in vprašanja kako bi zmanjšali revščino z trgom dela in pristopom zaposli me, tako da so to tudi pereče teme na trgu dela zaradi pripadnosti romskega naroda, diskrimancije in anticiganizma ter posledice težje zaposlitve.

Zveza romske skupnosti je izpostavila pomembnosti mladih pri izobraževanju in zaposlitvi, kjer se vsakodnevno soočaju z težavami v Sloveniji in Haris Tahirović je povedal tudi, da je zelo pomembno dvigovati in spodbujati dvig uključevanja mladih romskih žensk k aktivnem sodelovanju ter njihovih potreb kot tudi staršev katerih so pomemben steber k spodbujanju svojih otrok pri uključevanju v vrtce in šole. Zato so romske organizacije moralne komunicirati z institucijami in politiki za nemoteno delovanje in pomoč pri sredstvih za uresničevanje navedenih ciljev v vsakodnevnem življenju.

Haris Tahirović je povedal da moramo razmišljati pri ohranjanju svoje identitete in kulture in na temu področju smo največja manjšina Evrope, tako da tudi Evropske inštitucije in članice morajo uključevati mednarodne organizacije pri odločanju in potrebah mladih, kako bi izpoštovali Evropske strateške cilje, podpisane deklaracije (Mednarodne akte) katere so zavezane k spoštovanju človekovih pravic.

Predsednic nacionalnega sveta Republike Srbije za Rome in Haris Tahirović sta se odprto pogovarjala o skupnem sodelovanju in izmenjavi dobrih praks.

Prostočasne aktivnosti mladih iz različnih etičnih manjšin in večinskega prebivalstva, kateri so se v poletnem času družili in povezovali med seboj ter spoznavali svoje kulturne drugačnosti in vrednote. Nastala so tudi velika spoznanja in prijateljstva med njimi in smo eni izmed mnogih organizacij kateri uspevamo povezovati mlade ne glede na vero, raso in barvo kože, med seboj.

Zveza romske skupnosti Umbrella in Anglunipe ter romsko društvo Vilo dajejo večji poudarek na mlade in jih združujejo ter želijo in jih spodbujajo k spoznavanju in enakopravnemu uključevanju v družbe in s tem povečujejo medsebojno komunikacijo ter odprtost med njimi.