Drage poslušalke in dragi poslušalci,

v naši oddaji, ki bo na sporedu v četrtek 25.7.2024 s pričetkom ob 18.00 uri, vas

vabimo k poslušanju oddajev kateri bomo gostili mlade iz Ljubljane.  Z njimi bomo spregovorili o morebitnem soočanju z diskriminacijo, o izobraževanju in o dejavnostih glede ohranjanja maternega jezika na območju Ljubljane. Zato vabljeni k poslušanju naše romske oddaje, da slišite iz prve roke kaj pravijo mladi o naštetih temah in kako se z njimi soočajo.

Šukar ašunipe tumaro romamo, radio Anglunipe ki amari emisija ka ovolamen  terne  sar o trene  nakena ki Ljubljana o pučipe  katr diskriminacija ,  edukacija , htaj o arakipe amari kultura em romani, Čhib mja but  ki amari emisija ašinen amen.

Program podpirata: Svet romske skupnosti RS in MK, RS

Vljudno vabljeni k poslušanju,

ekipa RIC-a

Ob svetovnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni vas vljudno vabimo na spominsko slovesnost, ki bo potekala v četrtek, 1. avgusta 2024, ob 14. uri v veliki konferenčni dvorani Pokrajinskega arhiva Maribor, Enota Prekmurje, na naslovu Cvetkova ulica 1, 9000 Murska Sobota.

Genocid nad Romi in Sinti  v drugi svetovni vojni

14.00 – 14.30

Pozdravna nagovora

mag. Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije Marjan Šiftar, predsednik Uprave dr. Šiftarjeve Fundacije

14.30 – 14:40

Slavnostni govornik

mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport

14.40 – 15:40

Govorniki

mag. Jožek Horvat Muc, romolog, predsednik Zveze Romov Slovenije Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB dr. Marjan Toš, zgodovinski antropolog doc. dr. Vera Klopčič, pravnica, raziskovalka

Kulturni program: Nina Brasseuer in prijatelji

Na ogled bo razstava o genocidu nad Romi

Projekt se izvaja s pomočjo Ministrstva za kulturo RS

in Sveta romske skupnosti RS

dragone romalen ki amari romani emisija Anglunipe maj but ka ašuna pali integracija thaj socialno inkluzija palo Roma ki Republika Slovenija savo kergja le Urado bašo etnikakoro buti katari Republika Slovenija ko programi SIFOROMA. Maj but ki amari emisija ka ašunen taro dive 11.7.2024 ko 18:00 časo.  Oven amenca.

Oddajo podpirata Svet romske skupnosti RS in Ministrstvo za kulturo.

»Skupaj smo uspešnejši«

Vmesni dogodek projekta Nacionalna platforma za Rome

(SIFOROMA 6)

Oddajo podpirata Svet romske skupnosti RS in Ministrstvo za kulturo.

Drage poslušalke in dragi poslušalci,

V naši oddaji,  kot vedno četrtkom ob 18.00 uri, 20.06.2024 zamalo drugačnim pričetkom tekmovanja v najboljšem golaž katro je potekalo v romskem naselju Pušča v Murski Soboti 15.06.2024 katro je izvedlo Romsko kulturno in turistično društvo Pušča ,  ker so se udeležili 13 ekip v kulturnem kuharskem druženju. Romov in drugi ko večinskega  prebivalstva.  v oddaji v pogovoru z predsednico Romskega društva.

Kulturako arakipe maškaro aver manjine tahaj  pobaro kidibe taro, Slovensko manuša em  arakipe romane habethaj kiravipe romano gulaši maj but ki amari emisija.

Program podpira: Svet romske skupnosti RS in MK

»Skupaj smo uspešnejši«

Vmesni dogodek projekta Nacionalna platforma za Rome (SIFOROMA 6)

 9 julij 2024, od 10.00 do 13.30, Kongresni center Brdo

 POGLED NAZAJ IN POGLED NAPREJ

Interaktivna razprava med udeleženci je potekala na podlagi naslednjih vprašanj:

Kako ocenjujemo dosedanje aktivnosti in rezultate v prvem letu izvajanja SIFOROMA 6?

Udeleženci izvajanje projekta ocenjujejo pozitivno, ukrepi se izvajajo, aktivnosti; medsebojno komunikacijo označujejo za dobro. Dogodki so zaželeni in prinašajo nova znanja in veliko uporabnih informacij. Posveti so dobro organizirani ter poleg strokovnih znanj omogočajo spoznavanje in sodelovanje deležnikov.

Izpostavljena je bila vloga Urada Vlade RS za narodnosti, ki je organ, ki ima najboljši vpogled v dejansko stanje in se najbolj povezuje z vsemi deležniki, vendar v vlogi in strukturi, kot je, nima nobenih resnih pristojnosti ter ne more v praksi resno koordinirati ukrepov, ki jih pripravljajo in izvajajo pristojna ministrstva in neposredno vplivati na to, kakšne rešitve se sprejemajo.

2. Kaj bi še izboljšali? Kaj manjka?

Udeleženci ocenjujejo, da je predvsem potrebno spremljanje izvajanja ukrepov in njihove uspešnosti. Potrebno je še okrepiti delo na terenu in podpreti prenos ukrepov v prakso.

Druga ključna stvar je, da je potrebno še bolj delati na neposrednem vključevanju Romov v načrtovanje in izvajanje ukrepov ter na splošno v vse aktivnosti projekta. Romi so še vedno premalo prisotni in vključeni, še vedno se govori o njih in za njih, brez njih. Okrepiti je potrebno prisotnost na terenu in sodelovanje z romskimi organizacijami; romske organizacije so lahko most do romske skupnosti. Potrebno si je prizadevati za večjo prisotnost Romov na dogodkih projekta (društva, svetniki) in jih seznaniti s projektom SIFOROMA6.

Udeležba deležnikov na dogodkih še vedno ni optimalna, določeni deležniki se dogodkov ne udeležujejo, zato je smiselno okrepiti prizadevanje za njihovo udeležbo, predvsem so to predstavniki, odločevalcev kot tudi operativnih strokovnih delavcev iz nacionalne ravni, ministrstev in iz občin, kot tudi predstavnikov iz strokovnih institucij (CSD, zdravstvo, idr.). Povezovanje, dialog in sodelovanje med vsemi ključnimi deležniki je namreč ključno za doseganje ciljev projekta, tj. odpravo diskriminacije in predsodkov proti Romom. Aktivnosti in ugotovitve projekta bi bilo potrebno predsatviti vladni Delovni skupini za obravnavo romske problematike in v državnem zboru.

Še naprej je potrebno vršiti aktivnosti in organizirati dogodke s ciljem zmanjševanja predsodkov na strani večinskega prebivalstva.

Zelo pomembno je prizadevanje za dvig izobraženosti med Romi, saj je le ta edini realni odskočni kamen za odgovorno samostojno življenje. V tem vidiku je sodelovanje z Gospodarsko zbornico in Zavodom za zaposlovanje za nudenje podpore Romom pri zaposlitvi, izjemno pomembno; potrebno je zagotoviti več konkretnih zaposlitev za Rome in zagotoviti tudi sredstva za ta namen.

Izvajanje dogodkov na lokalni ravni, z namenom krepitve sodelovanja med akterji v lokalni skupnosti, v sodelovanju z romskimi organizacijami ter vključenostjo vseh ključnih lokalnih deležnikov, se je pokazala kot ključna usmeritev za naprej. Večja odzivnost občin in njihova aktivna vključenost bi močno podprla izvajanje ukrepov in njihov domet. Z občinami, romskimi svetniki in drugimi predstavniki romske skupnosti jepotrebno odpreti dialog na temo uporabe sredstev, ki jih občine dobijo iz naslova 20.a člena ZFO-1.

V lokalnih okoljih je potrebno še bolj načrtno odpirati temo anticiganizma in pogovora o tem, kaj je tisto, kar preprečuje, da bi do njega prišlo.

Legalizacija naselij in ureditev bivanjskih pogojev za Rome je širši, toda pomemben vidik razumevanja in reševanja izzivov romske populacije in bistveno prispevajo k ureditvi socialno stabilnega življenja Romov.

Mediji so še premalo izkoriščeni, zato je potrebno okrepiti njihovo prisotnost na dogodkih in z večjo prisotnostjo z objavami izkoristiti njihovo moč za širjenje pozitivnih zgodb o romski populaciji in o prizadevanjih projekta.

3. Katere ciljne skupine bi še morali zajeti v Izobraževanje na temo romskih porok?

Ključna ciljna skupina za izobraževanje na temo romskih porok so starši in mladoletna romska dekleta, ki so neposredno vpeti v ta izziv. Zato je potrebno krepiti delo na terenu v romskih naseljih, v sodelovanju z NVO, CSD in policijo. Prav tako je pomembno še naprej aktivno delati z učitelji, razredniki, strokovnimi delavci in ravnatelji šol, saj se v praksi še vedno izkazujejo odstopanja od primernih ali optimalnih oblik delovanja. Šolski delavci lahko še izboljšajo svojo senzibiliziranost in usposobljenost za podporna ravnanja. Preventivno delovanje, z ozaveščanjem romske skupnosti: staršev in otrok je ključno. V šolah je potrebno nasloviti segregacijo, še posebej z vidika usmerjanja otrok v šole s prilagojenim programom.

Za reševanje izziva prezgodnjih in prisilnih romskih porok so pomembni tudi zdravstveni delavci in CSD-ji, zato je še naprej potrebno krepiti njihovo ozaveščenost in kompetentnost.

Z izobraževanjem strokovnih delavcev je potrebno nadaljevai, vendar pa hkrati tudi spremljati, kako se pridobljena znanja prenašajo v prakso.

Kako z ozaveščanje o nezaželenih vidikih romskih porok učinkovito pristopati k romski skupnosti?

Z ozaveščanjem o nezaželenih vidikih romskih porok je potrebno v romski skupnost brezkompromisno nadaljevati z vsemi možnimi aktivnostmi in za vse starostne skupine. Potrebno se je približati romski skupnosti ter se s konkretnimi dogodki in v sodelovanju z Romi ter v sodelovanju z vsemi lokalnimi deležniki (romska skupnost, policija, VNRC, šola, vrtec, zdravstvo, občina, zavod za zaposlovanje, ….) neposredno vključiti v romska naselja. Mediacija je lahko primerno orodje za podporo sodelovanju med Romi in institucijami.

Pomemben del identitete Romov je njihova kultura, zato je umetnost s svojo sporočilno vrednostjo lahko most do večinske populacije, hkrati pa umetnost (glasba, film, video, dokumentarna pričevanja, idr.) s tem, da so Romi vključeni kot aktivni soustvarjalci, učinkovito prenaša sporočila tudi do in znotraj romske skupnosti.

Ker pozitivne zgodbe delujejo kot močna motivacija in podpora bi bilo smiselno izpostaviti vzorne primere znotraj romske skupnosti.

Kako bi lahko še izboljšali izvajanja evalvacijskih dogodkov za spremljanje ukrepov NPUR?

Na evalvacijskih dogodkih je smiselna predstavitev izvedenih ukrepov iz strani vseh udeleženih subjektov ter še več časa in strukturiranega dialoga za izmenjavo idej.

 SKUPNOSTNA IZMENJAVA AKTUALNIH VSEBIN IN PRIMEROV DOBRIH PRAKS

V drugem delu interaktivne razprave je sledila izmenjava informacij, aktualnih vsebin in delitev dobrih praks. Udeleženci prisotnih organizacij so podelili svoja prizadevanja in pozitivne rezutate aktivnosti, ki jih izvajajo:

• predstavnik policije je poudaril velik pomen načrtnega zaposlovanja policistov, pripadnikov romske skupnosti, v policiji (katere naloge opravljajo in zakaj so dragoceni) ter pozval tudi ostale institucije, da sledijo temu zgledu. Povedal je tudi, da so v letošnjem letu začeli z izvajanjem tečaja romščine za policiste (40-urni tečaj);
• Sandi Horvat je poudaril, da je izredno frustrirajoče, če kakovostno delo, ki ga opravljajo visoko izobraženi Romi (npr. v okviru Romskega akademskega kluba), ne naleti na posluh odločevalcev. Trudil se je, da bi njegova knjiga »Beli Rom« preko ministrstva prodrla v srednje šole, saj bi bilo zelo koristno, če bi jo prebrali vsi, vendar mu ni uspelo prepričati ministrstva. Povedal je še, da je ob njegovi prvi knjigi takšen posluh imela Hrvaška, ki je prevod knjige kot obvezno čtivo vpeljala v srednje šole na območjih, kjer živijo pripadniki romske skupnosti. Kot drug primer je navedel didaktično gradivo, ki je nastalo v projektu Roma Sam, saj je bilo dogovorjeno, da ga bo ministrstvo poslalo vsem strokovnim delavcem na šolah, vendar še zdaj do tega ni prišlo;
• Matic Vidic, predstavnik Zavoda Svetilnik, je povedal, da se je z njegovo pomočjo v vojski zaposlil prvi pripadnik romske skupnosti, preko Malteškega viteškega reda; s pomočjo Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto pa so v Novem mestu zagotovili prevoz za srednješolce, pripadnike romske skupnosti. Prevoz izvaja pripadnik romske skupnosti, ki je bil s strani pripadnikov romske skupnosti identificiran kot najbolj primerna oseba, da to izvaja za vsa naselja v občini. Rezultat je bil, da je zdaj že 6 dijakov uspešno zaključilo letnik, en pa se še trudi za to. Trenutno je z njegovo pomočjo prišlo že do 10 zaposlitev pripadnikov romske skupnosti, 4 pa se še pripravljajo na to;
• Brigita Mark, predstavnica MVI, je povedala, da si bodo na ministrstvu prizadevali, da bi se do leta 2030 postopoma ukinili oddelki otrok Romov v vrtcih in da bi se otroci vključili v redne oddelke (glede tega so mnenja v strokovnih krogih deljena), v zvezi s krajšimi programi vrtcev pa je izrazila veliko zaskrbljenost, zakaj prihaja do tega, da se vrtci ne poslužujejo možnosti teh programov, saj so ti 100 % financirani s strani ministrstva. Želi si, da bi se glede tega bolj aktivirale tudi občine, saj obstajajo izredno uspešni primeri teh programov (npr. v Kočevju in Ribnici), ki kažejo na to, kaj in kako se da. Ozaveščanje staršev bodo v prihodnje še bolj okrepili preko romskih pomočnikov, začeli pa se bodo bolj poglobljeno ukvarjati tudi z odlogi šolanja, saj zaznavajo, da jih je izredno veliko in ne prinašajo pozitivnih učinkov z vidika koristi za otroke. Te bi morale biti v ospredju, ne pa, da gre samo za administrativni postopek;
• Ana Komac, vršilka dolžnosti direktorja Urada Vlade RS za narodnosti, je poudarila, da je v Sloveniji vsesplošno prisoten strukturni anticiganizem, ki ga bo treba začeti konkretno naslavljati. Urad je že izvedel en dogodek na to temo, v prihodnje pa načrtuje tudi izvedbo javnega natečaja za ozaveščanje v zvezi s tem;
• Maja Žunič Fabjančič, predstavnica DRPD NM, je opozorila na nujno potrebo po delu tudi z večinsko populacijo z namenom naslavljanja in odpravljanja predsodkov, opozorila pa je tudi na potrebo po okrepitvi aktivnosti v času po vrtcu in šoli, torej popoldan, v prostem času. V zvezi s tem bi bili nujni sistemski viri financiranja in ustrezni prostori, kjer bi se ti programi lahko izvajali;
• Samanta Baranja, predstavnica CŠOD, je povedala, da so ponovno peljali na morje 40 otrok iz vseh območij, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, da jim je po požigu bivalnega kontejnerja v Dobruški vasi priskočila na pomoč občina in zagotovila novega ter da so uspešno usposobili 18 kandidatov za nove romske pomočnike, ki bodo na voljo šolam. V zvezi z romskimi pomočniki je opozorila, da je uspešnost njihovega dela potem zelo odvisna od tega, kako bodo v šolah sprejeti (če bodo enakovredni ostalim delavcem);
• Sonja Horvat, predsednica Zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Nova pot – Nevo drom, je povedala, da bodo v kratkem na morje peljali 30 otrok in njihovih mamic, saj v zvezi delajo predvsem z romskimi ženskami. V povprečju se jih 18 redno sestaja in udeležuje vseh aktivnosti. V preteklosti so imeli že več projektov, eden od njih je bil projekt vzornic, kjer so se skozi delavniški način dela v obliki svetovne kavarne sestajale romske ženske različnih poklicev in profilov ter se pogovarjale o predsodkih in stereotipih ter o tem, kje same zaznavajo, da prihaja do največje diskriminacije. Identificirale so, da je največ takšnih primerov, ko se počutijo diskriminirane same ali njihovi otroci, na področju vzgoje in izobraževanja oziroma v šolah. Poudarila je, da bi bilo nujno treba delati na učiteljih in odpravljanju predsodkov in stereotipov pri njih, glede romskih pomočnikov pa jasno določiti njihove naloge, saj je stanje po šolah glede tega zelo različno;
• Rahela Hojnik Kelenc, predstavnica Ljudske univerze Lendava, je povedala, da so v letu 2023 začeli izvajati mednarodni projekt »Romski vzorniki« (»Roma influencers«; program Erasmus+), ki je namenjen izpostavljanju navdihujočih zgodb uspešnih Romov in Rominj, ki so s svojim delom in vizijo pustili globok pečat v naši družbi ter močno prispevali k razvoju romske skupnosti. Projekt izvajajo skupaj s partnerji iz Slovenije, Nemčije in Hrvaške;
• Darko Rudaš, predstavnik Zveze za razvoj romske manjšine – Preporod in romski svetnik iz MO Murska Sobota, je opozoril, da še vedno ostaja izvor večine težav v urejanju prostora in neurejenih (getoiziranih) »romskih« naseljih, predlagal pa je, da se tudi v ostalih regijah začnejo ustanavljati sosveti za sobivanje, kot je bilo to narejeno v Prekmurju.

Predstavnica Zagovornika enakih možnosti je v tem delu na kratko predstavila institucijo Zagovornika in njene naloge ter se predvsem osredotočila na informacije o tem, kako lahko Zagovornik pomaga. Povedala je tudi, da vsaka krivica še ne pomeni diskriminacije. Ker je bilo med udeleženci veliko govora o diskriminaciji in so bili s strani predstavnic nekaterih nevladnih organizacij (npr. Društvo Mozaik – društvo otrok in Društvo Kralji ulice) omenjeni tudi zelo konkretni primeri neenake obravnave v šolah, je še posebej poudarila, da se lahko vedno obrnejo na Zagovornika, kjer lahko pisno ali na brezplačni telefonski številki predstavijo primer oziroma, kaj zaznavajo. Deležni bodo strokovnega svetovanja ali pa morebitne nadaljnje obravnave glede na posamezni primer. Vsi udeleženci so si bili edini, da je neenake obravnave romskih otrok veliko na področju vzgoje in izobraževanja, še posebej v osnovnih šolah. Ta se po izkušnjah nekaterih udeležencev dogaja tako učencem, pripadnikom romske skupnosti, kot tudi romskim pomočnikom.

Slovenija bi morala kot članica Evropske unije že pred vstopom v Unijo urediti te stvari in standard Romov dvigniti na višjo raven, ne pa, da še vedno živijo v gozdu.

Ljuan Koko

false

Ob 8. aprilu, svetovnem dnevu Romov, je 5. november razglašen za svetovni dan romskega jezika, saj so na ta dan leta 2008 prvič predstavili Romsko-hrvaški in Hrvaško-romski slovar. To sta edina svetovna dneva, ki ju Romi po vsem svetu tudi praznujejo in priznavajo.

V tej svobodi nam je dana možnost, da poiščemo svojo kulturno identiteto, katere najizrazitejši izraz je jezik … V teh uspešnih zgodbah o legalizaciji in urejanju izjemno slabih romskih naselij smo priča zanemarjanju romskega jezika, saj s težnjo po nenehnem dokazovanju slovenski družbi želimo prikazati rezultat integracije, ki pa se žal nagiba k asimilaciji.

V Evropi je več kot 17 milijonov Romov in romski jezik je priznan kot uradni jezik, še pravi Tahirović, ki poudarja nujno potrebo po njegovi standardizaciji. “Želimo, da ima romščina status uradnega jezika, tako kot na primer v Makedoniji ali na Kosovu. V Sloveniji mu je priznan status manjšinskega jezika, a standardiziran še ni.” Zakaj se romskega jezika ne bi učili že v osnovni šoli, kot denimo angleškega jezika, se sprašuje. Prepričan je namreč, da romski jezik v slovenskem prostoru izginja, še posebej v urbanih okoljih.

Na okrogli mu, ki jo je Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik organizirala z Društvom romski informacijski center Slovenije – Anglunipe, je spregovoril tudi prevajalec in aktivist za izboljšanje položaja Romov v svetu Ljuan Koko iz Srbije, avtor številnih knjig o Romih in težavah, povezanih z romsko skupnostjo. Prepričan je, da bo rimski jezik umrl zdaj, če se kaj ne ukrene pri izobraževanju.

Kot primer omenja Srbijo, kjer imajo 185 šolanih pedagoških asistentov, 85 moderatorjev, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi težavami Romov, in 60 lokalnih koordinatorjev v občinah za reševanje problematike romskih vprašanj. Na filološki fakulteti obstaja od novega šolskega leta katedra za romski jezik, kmalu pa bo romski jezik v 85 osnovnih šolah postal del učnega načrta. “Tako se krepita integracija in ustvarjanje novega položaja Romov v svetu,” pravi.

“Slovenija bi morala standard Romov dvigniti na višjo raven”

Koko ne razume, zakaj živijo nekateri Romi v Sloveniji brez osnovnega življenjskega standarda, v baraki brez vode in elektrike. “Slovenija bi morala kot članica Evropske unije že pred vstopom v Unijo urediti te stvari in standard Romov dvigniti na višjo raven, ne pa, da še vedno živijo v gozdu,” pravi. Rome pa je opozoril, da se morajo za boljši standard angažirati predvsem sami.

Profesor na zagrebški filozofski fakulteti Ljatif Demirin nevarnost izginjanja romskega jezika pripisuje predvsem slabi berljivosti knjig. Kot navaja, izidejo v Evropi letno le štiri knjige v romskem jeziku, knjige bere le 0,01 odstotka Romov, medtem ko v Sloveniji letno izide 8.700 knjižnih naslovov, knjige pa bere 47 odstotkov Slovencev.

Darko Rudaš: “Dokazovanje integracije se žal nagiba k asimilaciji”

Na večjo pozornost, ki bi jo morali posvetiti razvijanju in ohranjanju romskega jezika, je ob svetovnem dnevu tega opozoril tudi predsednik Foruma romske skupnosti Slovenije Darko Rudaš. Romi večinoma nimamo zapisane svoje zgodovine, prav tako nimamo svojega enotnega jezika, zato je prav, da se vsaj enkrat na leto spomnimo našega jezika in ga obudimo, je poudaril.

Stopnja budnosti narodne in kulturne zavesti Romov je bila skozi zgodovino različna in je bila vedno pogojena z zgodovinskimi okoliščinami, razlaga. Tako se Romi po svetu po njegovih besedah spopadajo z raznovrstnimi težavami, vendar so v Sloveniji svoboden narod, kar je najpomembneje. “V tej svobodi nam je dana možnost, da poiščemo svojo kulturno identiteto, katere najizrazitejši izraz je jezik,” je dodal. “V teh uspešnih zgodbah o legalizaciji in urejanju izjemno slabih romskih naselij smo priča zanemarjanju romskega jezika, saj želimo s težnjo po nenehnem dokazovanju slovenski družbi prikazati rezultat integracije, ki pa se žal nagiba k asimilaciji.”

“Več ko se bo slišala romska beseda, bolj bo sprejeta v slovenski družbi”

Rudaš ima občutek, da želijo Romi v Sloveniji včasih preveč ugajati večini in pohlevno pokazati, kako so se dvignili na raven večinskega naroda, tudi s tem, da rečejo, kako lepo doni slovenska glasba v romskih naseljih. “Seveda pa se tu postavlja vprašanje, ali so Romi ob tem izgubili del sebe,” razmišlja Rudaš. “Več ko se bo slišala romska beseda, bolj bo sprejeta v družbi in pridobivala enakovreden status jezika.”

V Evropi, kjer živi okoli 20 milijonov Romov, je romski jezik priznan kot uradni jezik. Romščina ima v številnih evropskih državah priznan status manjšinskega jezika, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. Ponekod, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa ima romščina status tudi uradnega jezika.

Drage poslušalke in dragi poslušalci,

v naši oddaji, ste vabljeni  poletni glasbeni oddaji pesto dobre Romske glasbe ki bo na sporedu v četrtek 6.6.2024 s pričetkom ob 18.00 uri vas k poslušanju oddaje v kateri boste na svoj račun prišli prav vsi  ljubitelji romske glasbe prišli

saj bomo pripravili glasbeno oddajo v kateri bomo predvajali novitete iz romskega glasbenega sveta,

poznanih in manj znanih izvajalcev romske glabene scene.

Palo tumede kiamari emisija savi ka šunen katar romani muzika thaj ki scena ki sa i luma save amare romane ćernja si upre.

Oven amenca thaj ašunen romano radio Anglunipe.

Vabljeni k poslušanju,

ekipa RIC-a

Oddajo pira: Svet romske skupnosti  RS in MK

Drage poslušalke in dragi poslušalci,

v naši oddaji, ki bo na sporedu v četrtek 30.05.2024 s pričetkom ob 18.00 uri, vas
vabimo k poslušanju oddaje, katero bomo posvetili romskemu jeziku. V oddaji se boste
lahko naučili pomen in izgovorjavo romskih besed, stavkov in fraz, ki se uporabljajo v vsakdanjem
življenju. Romski jezik se bomo preko radijskih valov učili s pomočjo učnega priročnika Džaja
anglal ko drumo, avtorja Harisa Tahirovića.
Učenje romskega jezika vam bosta predstavila Hana Habič in Haris Tahirović.

Palem ki amari emisija amari  romani , Čhib  sar te araka amaro edajakoro , Čhib maj but  ki amari emisija ašunem tumaro romano, Radijo Anglunipe.

Vljudno vabljeni k poslušanju,
ekipa RIC-a

V A B I L O

na delavnice romskega jezika

V društvu RIC Anglunipe tudi letos za vas pripravljamo delavnice romskega jezika.

Zato ob tej priložnosti vljudno vabimo vse, ki ste zainteresirani, da se bolje spoznate z romskim jezikom,

na delavnice, ki jih bomo za vas pripravili v spodaj navedenih terminih:

31.5., 7.6.2024 – Delavnice pomen jezika, pravopis, predstavitev različic in

                               pomen dialektov romskega jezika

27.5., 3.6., 19.6.2024 – začetne delavnice romskega jezika

12.7., 29.7., 16.8.2024 – nadaljevalne delavnice romskega jezika

Prijave na delavnice zbiramo na e-naslov: drustvo.anglunipe@gmail.com oz. na

GSM številko 070 431 949

 Vljudno vabljeni!

Delavnice sofinancira in podpira Ministrstvo za kulturo RS