Drage poslušalke in dragi poslušalci,
V tokratni oddaji, ki bo na sporedu v četrtek 21. novembra s pričetkom ob 18.00 uri, bomo
spregovorili o mednarodnem srečanju romskih organizacij v Rimu kjer je v obdobju od 15. do 16.
novembra tudi potekala konferenca na temo romskih žensk.
Mednarodno srečanje romskih organizacij, ki je bilo osredotočeno na vprašanja in izzive, s katerimi se
srečujejo romske ženske. Dogodek je pritegnil številne udeležence iz različnih evropskih držav in
držav Balkana, ki so prišli deliti izkušnje, ideje in strategije za dvig standardov življenja romskih žensk
ter krepitev njihove vloge v družbi. Dogodek, ki ga je organizirala mreža nevladnih organizacij, Romni
in Rowni, je privabil širok spekter udeležencev, ki so si prizadevali za odpravo problematik, s katerimi
se soočajo romske ženske. Udeleženci so se ukvarjali z različnimi temami, kot so izobraževanje,
zaposlovanje, zdravje, dostop do socialnih storitev ter pravice romskih žensk.
Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki iz Slovenije: Zveza Umbrella-Dežnik, ki združuje več
romskih društev in organizacij, ter evropska romska organizacija ERO, katerima predseduje g. Haris
Tahirović, priznani aktivist in koordinator ter predstavnica romskega društva Romano Vilo, ga. Maja
Jelenc. Njihovo sodelovanje je bilo ključno, saj so s svojimi izkušnjami in znanjem prispevali k širšemu
razumevanju problematike in potreb romske skupnosti v Sloveniji.
Med ključnimi temami, ki so se pojavile v razpravah, je bila tudi vprašanje stereotipov in
diskriminacije, s katerimi se romske ženske vsakodnevno soočajo. V mnogih evropskih državah so
romske skupnosti še vedno stigmatizirane, kar vodi v socialno izključenost in dodatne prepreke pri
dostopu do osnovnih pravic. Udeleženci so se strinjali, da je nujno potrebno spremeniti percepcijo
družbe do Romov in jih vključiti v širše družbene tokove, kar zahteva tudi aktivno sodelovanje vlade
in ne vladnih organizacij.
Vljudno vabljeni k poslušanju oddaje.

Drage poslušalke in dragi poslušalci,
v tokratni oddaji, ki bo potekala 14. novembra s pričetkom ob 18.00 uri bomo prostor namenili
raziskovanju raznolikost in lepote romske glasbene tradicije ter predstavili nekatere izmed najbolj
talentiranih romskih izvajalcev.
V naši oddaji se bomo osredotočili na različne glasbene stile, ki izhajajo iz romske tradicije, kot so
romske balade, tradicionalni plesi in sodobna romska glasba. Naša ekipa se je potrudila, da bo
ustvarila pestri in privlačni program, ki bo združil tako klasične komade kot tudi sodobne priredbe in
avtorske pesmi, ki jih izvajajo romski umetniki.
Vabimo k poslušanju vse ljubitelje dobre romske glasbe, ne glede na to, ali ste že dolgoletni
oboževalec ali pa morda raziskujete to čudovito glasbeno tradicijo prvič. Naša oddaja bo odlična
priložnost, da se potopite v ritem in melodije, ki vas bodo navdušile in popeljale na posebno glasbeno
potovanje. Ne zamudite te edinstvene priložnosti za odkrivanje novih izvajalcev in spoznavanje
bogate kulturne zapuščine, ki jo prinaša romska glasba.
Vljudno vabljeni k poslušanju!

Svetovni dan romskega jezika, ki ga vsako leto obeležujemo 5. novembra, je pomemben dan za vse pripadnike romske skupnosti in tudi za širšo javnost. Letošnji dogodek, ki ga je organizirala Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik, je potekal 6. novembra v prostorih Španskih borcev v Ljubljani. Namen okrogle mize je bil osvetliti pomen romskega jezika kot ključnega elementa romske identitete in kulture.

Na okrogli mizi so sodelovali trije ključni predavatelji, ki so s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem obogatili razpravo. Sali Usein, priznani strokovnjak iz Pariza, je prinesel vpogled v stanje romskega jezika v Franciji ter izzive, s katerimi se srečujejo Romi v zahodnem svetu. Njegovo predavanje je podrobno obravnavalo, kako moderne tehnologije in načini komunikacije vplivajo na ohranjanje jezika med mladimi ter kako pomembno je, da se romski jezik prenaša iz generacije v generacijo.

Prav tako je Baškim Ređepi iz Italije predstavil svoje poglede, ki so se osredotočili na bogato zgodovino in tradicijo romskega jezika v Italiji. Njegova izkušnja z izobraževanjem in vključevanjem romske skupnosti v širšo družbo je ponudila dragocene nasvete, kako bi se lahko izboljšal dostop do izobraževanja romskih otrok, s čimer bi prispevali k ohranjanju jezika.

Tudi slovenski predstavnik, g. Tahirović, je prinesel pomemben glas domače skupnosti. Njegovo obveščanje o trenutni situaciji z romskim jezikom v Sloveniji in o prizadevanjih za ohranjanje romske kulture je bilo izjemno pomembno. Govoril je o projektih, ki jih izvajajo različne nevladne organizacije, da bi omogočili večje vključevanje romske skupnosti v slovensko družbo, hkrati pa tudi o ohranjanju njihove identitete, jezika in tradicije.

Dogodka se je udeležilo okoli 30 slušateljev, kar dokazuje, da obstaja zanimanje za tematiko, ki se dotika pravic, kulture in jezika romske skupnosti. Udeleženci so aktivno sodelovali v razpravi, postavljali vprašanja in delili svoje izkušnje, kar je prispevalo k dinamičnemu in konstruktivnemu dialogu. Pomemben prispevek k diskusiji je dal tudi g. Baluh, predstavnik Urada za narodnosti, ki je izpostavil prizadevanja vlade za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji ter pomen ozaveščanja o njihovih pravicah.

Dogodek sofinancirano s strani Ministrstva za kulturo, kar odraža zavezo države k podpiranju kulturne raznolikosti in prizadevanjem za enakopravnost vseh etničnih skupin. Poudarjanje romskega jezika kot kulturnega bogastva in njegova promocija je ključnega pomena za zmanjšanje stereotipov ter diskriminacije, s katerimi se romska skupnost srečuje.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Foto: Aleš Habič

Ta dogodek je združil ljubitelje literature, pisatelje ter druge ustvarjalce iz različnih koncev, kar je omogočilo bogato izmenjavo idej in izkušenj. Namen dogodka je bil promovirati literarno ustvarjanje in spodbujati dialog med različnimi kulturami, kar je v današnjem multikulturnem svetu še posebej pomembno.

Med pomembnimi gosti, ki so prisostvovali tem dogajanjem, sta bila tudi zmagovalec literarnega natečaja, gospod Popović Milorad iz Beograda, ter tretjeuvrščeni udeleženec, gospod Baškim Ređepi iz Italije. V naši oddaji bomo izvedli intervju z obema avtorjema, kjer bosta delila svoja razmišljanja o literarnem ustvarjanju, svojih navdihih in spoznanjih, ki so jih pridobila med pisanjem svojih del.

Gospod Popović Milorad, ki je prejel glavno nagrado, bo z nami delil pristope, ki jih je uporabil pri svojem delu ter kako je proces ustvarjanja vplival na njegovo dojemanje sveta. Njegov literarni prispevek, ki ga je strokovna komisija ocenila kot najboljše, obravnava tematiko sožitja med različnimi kulturami in kako lahko literatura služi kot most med ljudmi. Prisluhnili bomo tudi gospodu Baškimu Ređepiju, ki bo predstavil tretjeuvrščeni literarni prispevek. Njegova dela so znana po globokih emocionalnih vsebinah ter edinstvenem slogu, ki bralce takoj pritegne. V intervjuju se bo g. Ređepi osredotočil na izkušnjo pisanja iz perspektive avtorja, ki se srečuje z različnimi kulturnimi vplivi. Pojasnil bo, kaj ga motivira pri pisanju in kako njegova zgodovina in tradicija oblikujeta njegovo umetnost.

Vse to in še več v današnji radijski oddaji!

Vljudno vabljeni

Vljudno vabljeni

VABLJENI

Društvo romski informacijski in znanstveno – raziskovalni center  Slovenije – Anglunipe

Trg prekomorskih brigad 1

1000 Ljubljana

Email: drustvo.anglunipe@gmail.com

Mob: 070 431 949

www.anglunipe.si

Heed katerih ključen cilj je bilo mreženje in povezovanje organizacij iz

različnih držav z namenom skupnega sodelovanja pri projektih, povezanih s socialno vključenostjo

margiliziranih skupin, s poudarkom na romski skupnosti.

Dogodka so se udeležili tudi delegati Zveze Umbrella-Dežnik, RIC Anglunipe in Evropske romske

organizacije ERO. Na tridnevnem dogodku člani predstavili zmogljjivosti organitacije, pretekle

projekte in vizijo prihodnjih aktivnosti.

Vljudno vabljeni k poslušanju,

ekipa RIC-a

Oddaje podpira: Svet romske skupnosti RS in MK-RS

23. 9. 2024Kabinet župana 204

Obisk predsednika Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Harisa Tahirovića

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je gostil predsednika Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Harisa Tahirovića, s katerim je razpravljal o pereči romski problematiki v občini in širše. Pobuda za srečanje je prišla na prošnjo predsednika zveze ter romske skupnosti in romskega svetnika Dejana Brajdića iz naselja Kerinov Grm, prav tako občinskega svetnika in člana zveze.

Med srečanjem sta župan Mestne občine Krško Janez Kerin in predsednik Zveze romskih skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik Haris Tahirović poudarila pomembnost sodelovanja med romskimi predstavniki in občino ter se zavzela za vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov, ki bodo pripomogli k izboljšanju vsakodnevnega življenja pripadnikov romske skupnosti. Predsednik zveze je izpostavil potrebo po skupnem delovanju pri iskanju rešitev za integracijo Romov na lokalni ravni.

Župan Janez Kerin je ob tem izrazil pripravljenost za nadaljnjo sodelovanje in dejal, da je Mestna občina Krško zavezana k iskanju rešitev, katerih cilj je izboljšanje trenutnih razmer na tem področju.

Srečanje je potekalo v konstruktivnem duhu, s predlaganimi konkretnimi ukrepi, ki se nanašajo na področje izobraževanja in socialne politike.

Romska skupnost v Sloveniji predstavlja bogato kulturo in zgodovino, ki pa se srečuje z vrsto izzivov in težav, zlasti v jugovzhodnem delu države. Ta regija, znana po svoji etnično raznoliki sestavi, se sooča s številnimi vprašanji, ki vplivajo na življenje Romov in njihovo vključevanje v širšo družbo. Ob istem času pa tudi neaktivnost Sveta romske skupnosti Republike Slovenije postavlja ovire pri iskanju rešitev in izboljšanju položaja Romov.

Izzivi in problemi romskih skupnosti

Eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji, je socialna izključenost. Romi se pogosto soočajo z diskriminacijo in predsodki, kar vodi do omejenega dostopa do izobraževanja, zaposlitve in zdravstvenih storitev. V številnih primerih so romske družine obsojene na revščino in preživetje na robu družbe, kar ustvarja začaran krog, iz katerega je težko pobegniti.

Poleg socialne izključenosti se romske skupnosti pogosto spopadajo z vprašanji stanovanjskih pogojev. Veliko Romov živi v neprijaznih, neurejenih in nezakonitih naseljih, kar prispeva k slabi kakovosti življenja in pomanjkljivim osnovnim storitvam. To dodatno ovira komunikacijo in odnose med Romi in lokalno skupnostjo, kar vodi v še večje napetosti in konflikte.

Tudi dostop do izobraževanja ostaja problematičen. Kljub prizadevanjem, da bi se izboljšali izobraževalni sistemi, številni romski otroci še vedno ne obiskujejo šole redno. Zaradi slabe socialne situacije in kulturnih ovir se pogosto soočajo z neprijetnostmi v šolskih okoljih, kar vodi do visokih stopenj osipov in nizkih ravni izobrazbe.

Rešitve za izboljšanje položaja Romov

Za uspešno reševanje teh izzivov je nujno sprejeti celovit pristop. Ključne rešitve vključujejo boljše sodelovanje med romskimi skupnostmi, lokalnimi oblastmi in nevladnimi organizacijami. Transparentna komunikacija, soustvarjanje politik in programov, ki se osredotočajo na specifične potrebe Romov, je nujno potrebna.

Izobraževanje mora biti prioritet. Vlada in druge institucije bi morale razviti programe, ki spodbujajo vključevanje romskih otrok v šolski sistem. Pomembne so tudi izobraževalne pobude, ki se osredotočajo na usposabljanje učiteljev v kulturni občutljivosti, da bi se zmanjšala stigma in predsodki, s katerimi se romski učenci soočajo.

Kar zadeva zaposlovanje, so potrebni ukrepi, ki povečujejo dostop do delovnih mest za Rome. To vključuje usposabljanja in programe za spodbujanje podjetništva v romskih skupnostih, kar bi pomagalo ustvariti trajnostne delovne priložnosti.

Neaktivnost Sveta romske skupnosti Republike Slovenije

Kljub prisotnosti Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, se zdi, da obstaja velika vrzel med pričakovanji in dejanskim delovanjem te institucije. Mnogi predstavniki romske skupnosti menijo, da svet ne opravlja ustrezno svojega poslanstva pri zastopanju interesov Romov in iskanju rešitev za njihove probleme. Neaktivnost in pomanjkanje angažiranosti pripomoreta k nadaljnjemu marginaliziranju romskih skupnosti.

V to negotovost je potrebno vnesti spremembe. Svet mora delovati kot močan zagovornik in aktivno vplivati na odločitve, ki zadevajo romsko skupnost. Potrebno je povečati njegovo vidnost, spodbujati sodelovanje in ustvarjati povezave z drugimi organizacijami ter institucijami, ki delujejo na podobnih področjih.

Zaključek

Izzivi romskih skupnosti v jugovzhodni Sloveniji so kompleksni in večplastni, vendar obstajajo rešitve, ki lahko izboljšajo njihovo stanje. Ključ do uspeha leži v sodelovanju, izobraževanju in aktivnem angažiranju Sveta romske skupnosti. Le s aktivnim pristopom in z močnimi povezavami med različnimi deležniki bo mogoče doseči trajne spremembe in izboljšati življenje Romov v tej regiji.