Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in njena društva so v letu 2017, v sodelovanju izvedli veliko prostočasnih aktivnosti za mlade in otroke.

Program so podprli:

Dragi naši poslušalci! Zadnjič v letu 2017 se bomo poslušali v živo ob 20.00 uri na radiu ANGLUNIPE. Uživali bomo ob dobri glasbi, željah in čestitkah. Govorili bomo tudi o uspehih Zveze romske skupnosti Umbrella-Dežnik, Romskega informacijskega centra-ANGLUNIPE, radia ANGLUNIPE, Zveze romske skupnosti za razvoj Črnomelj in o ostalem. Na voljo bomo tudi na telefonski liniji na številki 064-238/093.

Romalen čavalen zadnjo puto ko okova berš. Ka uživina ki lači muzika, ka kera lafi tar čestitke em želje. Dostupno ka ava ko telefoni 064-238/093.

TUMENGE TUMARO ROMANO RADIO ANGLUNIPE BAXTAREL

May your heart and home be filled 

with all of the joys the festive season brings.

Merry Christmas and a wonderful New Year 2018!

BAHTALO KRECHUNO EM NEVO BERSH 2018

Podpira :

Drage poslušalke, dragi poslušalci! Predzadnjič v letu 2017 bo z vami v četrtek ob 20. uri radio ANGLUNIPE. V tokratni oddaji bomo govorili o glasbi. Z nami bo tudi sodelavec Kemal Sadik, s katerim bova skupaj vodila oddajo. Nekaj besed bomo namenili o posvetu za izobraževanje Romov na območju Bele Krajine, ki ga je 20.12.2017 izvedla Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik in pa Zveza za razvoj romske skupnosti Črnomelj.

Dragone romalen! Tumencar palem tumaro romano radio ANGLUNIPE. Ko 20.00 điko 22.00. Mancar ka avel mo sodelavci Kemal Sadik em ka kera lafi tari muzika.

Oddajo podpira:

Drage poslušalke, dragi poslušalci! Tudi ta četrtek ob 20.00 uri bo z vami romski

radio ANGLUNIPE. V tokratni oddaji bomo govorili o obisku okrogle mize na temo človekovih pravic, ki ga je organizirala zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik. Govorili bomo z gospodom, predstavnikom Amnesty-a Slovenije g. Blažem Kovačem in z mnogo drugimi. Seveda pa kot vsak četrtek nebo manjkalo dobre glasbe in zato bo z MULTIKULTI programom poskrbel Kemal Sadik.

Romalen čavalen! Amari romani radio emisija palem ko 20.00 điko 22.00 . Ka kera lafi tar pravice em razno. Pali muzika, te avel tu menge lače em šukar si amencar Kemal Sadik.

Romsko oddajo podpira:

Zveza za razvoj romske skupnosti

Lokve 55

8340 Črnomelj

e-naslov: golobizvonko91@gmail.com

tel. 040/307-460

  VABILO

Črnomelj, 20.12.2017

NA POSVET O VKLJUČEVANJU ROMSKIH OTROK IN MLADINE V IZOBRAŽEVALNI PROCES NA OBMOČJU BELE KRAJINE

Spoštovani,

Zveza za razvoj romske skupnosti v sodelovanju z Zvezo Umbrella vabi na posvet o vključevanju romskih otrok in mladine v izobraževalni proces na območju Bele Krajine, kateri bo   20.12.2017 ob 12 uri

V prostorih ZIK- Črnomelj ulica Otona Župančiča 1 (mala dvorana-pritličje)

Okvirni program

1. Predstavitev aktivnosti ZVEZE ZA RAZVOJ ROMSKE SKUPNOSTI-ZVEZE UMBRELLA

2.Predstavitev ishodiščnih tez

3.Kratke razprave udeležencev

4.Oblikovanje sklepnih ugotovitev

S spoštovanjem

Zveza za razvoj romske skupnosti, predsednik

Zvonko Golobič

Program podpira:

Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik vas ob dnevu človekovih pravic vabi na okroglo mizo z nazivom

Romi in človekove pravice

ki bo  v četrtek, 14. decembra 2017, s pričetkom ob 10.uri v dvorani Hostla Celice na Metelkovi 8 v Ljubljani.

Uvodne besede bo udeležencem namenila Maja Jelenc, predstavnica Zveze Umbrella-Dežnik in Blaž Kovač, predstavnik AmnestyInternational, ki bo tudi vodil okroglo mizo.

Svoja stališča, mnenja ter izkušnje bodo predstavili sledeči gosti:

• Vlasta Nussdorfer, Varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji
• Ludvik Kastelic iz Sektorja uniformirane policije na PU Ljubljana
• Boštjan Vernik Šetinc iz Društva za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije- OVCA

Človekove pravice so pravice vseh ljudi in so zapisane v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, v različnih mednarodnih aktih ter konvencijah in nenazadnje v ustavi neke državne ureditve. Zaradi samega pomena in osnove na katerih gradi pravni red menimo, da je potrebno romsko skupnost aktivno seznanjati s pravicami in temeljnimi svoboščinami.

Svetovni dan človekovih pravic se praznuje 10. decembra, to je tudi dan sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah.ZvezaUmbrella-Dežnik ob tem dogodbu prireja okroglo mizo, saj saj menimo, da je romska skupnost premalo ozaveščana o človekovih pravicah in se zaradi nepoznavanja teh pravic in svoboščin pri romski skupnosti v Republiki Sloveniji na večih področjih le-te krši.

Okrogla miza se bo končala ob 11. uri, nakar bo na voljo tudi nekaj časa za diskusijo.

Vljudno vabljeni!

Program podpira:

V Ljubljani, dne 3.11. 2017je Romski informacijski in znanstveno raziskovalni center Slovenije Anglunipe skupaj z Zvezo romskih skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik,ob podpori Urada za narodnosti Republike Slovenije in Ministrstva za kulturo, organiziral literarnivečer z naslovom »V sožitju«.

Omenjena tradicionalna prireditev vsako leto pridobiva na svoji veljavnosti in prepoznavnosti, saj se zanimanje za sodelovanjena literarnem natečaju povečuje. Letos se je prijavilo 17 avtorjev z vseh koncev Slovenije in eden avtor iz tujine. Skupaj so prispevali 20 različnih avtorskih del, ki so vključevala kratke zgodbice, literarne pripovedi ali pesmi.

Prispela dela so se dotikala različnih tem in pokrivala različna področja

pisanja. Avtorji so pisali o socialni tematiki navadnih ljudi, družinskih zgodbah, izražali so pogled na romsko problematiko, pisali o veselih ali žalostnih temah ter opisovali zgodbe z ljubezenskimi motivi. Skupna tema vseh prispetih del je bila seveda romska tematika, ki je vsebinsko povezovala vsa prispela literarna dela

Na natečaj so se lahko prijavili avtorji z deli napisanimi v romskem ali ne-romskem jeziku pod pogojem, da so dela dotikala romske tematike. Izbrani avtorji so bili pozvani da svoja literarna dela interpretirajo in predstavijo pred obiskovalci literarnega večera. Ker se je literarnega večera od izbranih avtorjev udeležil le gospod Marcel Baranja, ki je zasedel drugo mesto s pesmijo »Vsak človek«, so pri branju nagrajenih avtorskih delih sodelovali tudi mladi aktivisti društva Anglunipe, ki so prisotnim predstavili ostali zmagovalni  literarni deli in sicer literarno pripoved »Le radio« mlade avtorice Ajde Štimec, ki je zasedla prvo mesto, ter tretje uvrščeno pesem z naslovom »Rom« avtorja Gorana Smiljaniča.

Literarni natečaj z naslovom »V sožitju«, je organiziran z namenom združevanja različnih nacionalnih skupnosti v Sloveniji ter predstavitvi romske literature, kulture in romskih običajev.Namen natečaja je tudi možnost, da sepredstavijo še neuveljavljeni ali novi avtorji in izrazijo svoje aktualne poglede na romsko problematiko v našem okolju ali v svetu, skozi svoja lastna avtorska dela.Skozi branje njihovih del se želimo družiti, izobraževati, posamezno predstaviti ter povezovati na kulturnem področju.

Najboljša izmed predstavljenih del so bila tudi nagrajena s simbolično nagrado, saj so zaradi svoje vsebine in močne sporočilnosti izstopala od ostalih. Skupaj smo preživeli romski literarni večer in se družili ob predstavitvi novih avtorjev in njihovih literarnih del. Sodelavci društva Anglunipe so predstavili tudi nekatera romska literarna dela in odgovorjali na vprašanja o romski kulturi, običajih in obiskovalcem predstavili cilje literanega natečaja v prihodnosti. Predstavili so tudi delo in aktivnosti društva Anglunipe skozi celotno koledarsko leto in hkrati prisotne povabili na ostale aktivnosti, ki jih društvo izvaja. Predsednik društva gospod Haris Tahirović je vsem sodelujočim na koncu podelil priznanja in nagrade za najboljša avtorska dela. Literarni večer se je zaključil ob skupnem druženju v prostorih Hostela Celica, kjer so se obiskovalci lahko tudi okrepčili.

Vsi ljubitelji literature, neodkriti pesniki ali pisatelji ter seveda vsi posamezniki, ki jih zanimata romska kultura in običaji vljudno vabljeni zopet naslednje leto ob ponovnem druženju v še večjem številu.

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah, in sicer v Romuniji, na Slovaškem, v Grčiji, Turčiji, na Madžarskem in v Sloveniji. V Evropi jih živi od osem do deset milijonov, v Sloveniji pa po ocenah različnih institucij od 7.000 do 12.000.

V številnih evropskih državah je romski jezik priznan kot manjšinski jezik, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. V nekaterih državah, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa je romščina tudi uradni jezik.

V Ljubljani je v petek 3. novembra, v prostorih Hostla celica potekala okrogla miza ob počastitvi Svetovnega dne romskega jezika, katero je organizirala Zveza Umbrella-Dežnik. Na okrogli mizi so bili prisotni predstavniki, tako domači kot tuji, ki jih povezuje tematika z romskim jezikom in skupnostjo samo. Namen tovrstnih prireditev je, da se romski jezik in romska kultura na splošno predstavi tudi večinskemu narodu.

Udeleženci okrogle mize so bili soglasni in so opozorili na velik pomen dneva romskega jezika za ohranitev kulturne identitete Romov. Pomembnost dneva romskega jezika se po mnenju romskih organizacij kaže tudi v tem, da se v zadnjih letih daje poseben poudarek raziskovanju in zapisu romskega jezika, kar se v preteklosti ni dogajalo.

1. Tahirović je na ta dan tudi izpovedal, da pristojna ministrstva, predvsem ministrstvo za kulturo, namenjajo premalo sredstev, ki jih za projekte v kulturi dobiva romska skupnost.

Gospa Vera Klopčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja je med razpravo pojasnila, da je glavna težava v tem, da romska skupnost sama ne kaže interesa, da bi se otroci učili romskega jezika v šoli, zato so tovrstne promocije zelo pomembne, da se zanimanje poveča, saj se le tako lahko krepi samozavest znotraj romske skupnosti in poveča interes za spoznavanje in ohranjanje kulturne dediščine. Namreč leta 1993 je bila v Svetu Evrope sprejeta resolucija o tem, da Romi prispevajo h kulturni raznovrstnosti Evrope je še dodala gospa Klopčič.

Gost iz tujine, gospod Trajko Petrovski, profesor na fakulteti za etnologijo in folkloristiko v Skopju je prisotnim približal zgodovino o Romih in romskega jezika. Povedal je, da romski jezik izhaja iz sanskrta in ga sestavlja sedem posamičnih jezikov ter številni dialekti, saj so Romi prevzemali besede jezikov narodov, med katerimi so živeli.

Opozoril je, da ne obstajata književna tradicija romskega jezika niti pisana zgodovina, so le teorije o njihovem poreklu.

Romi po vsem svetu praznujejo in za svoja priznavajo le dva svetovna dneva, in sicer 8. april kot svetovni dan Romov, in 5. november, ki je bil leta 2008 razglašen za svetovni dan romskega jezika.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Foto: Marko Cotič Trojer

27. julija se je Zveza Umbrella-Dežnik ob 2. avgustu, mednarodnem dnevu spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi, v mariborski Sinagogi s premierno predstavitvijo dokumentarnega filma »A ti bože preživi« srbsko-romskega avtorja Ljuana Koke iz Beograda, poklonila spominu na žrtve porajmosa, kakor se imenuje nacistični genocid nad Romi in Sinti.

Na večer 2. avgusta 1944 so namreč nacisti ukinili t. i. Zigeunerlager (cigansko taborišče) v taborišču Auschwitz-Birkenau in v eni sami noči, poimenovani Zigeunernacht (ciganska noč), v plinskih celicah kruto pobili več kot 3000 Sintov in Romov. Natančno število žrtev ni znano. Po nekaterih ocenah so nacisti med letoma 1939 in 1945 pobili okoli pol milijona Romov, po nekaterih ocenah celo milijon in pol.

Film,ki govori o trpljenju Romov v koncentracijskem taborišču Jasenovac je bil posnet v začetku 90. let in je prvi s tovrstno tematiko, ki govori o trpljenju Romov v največjem vojnem taborišču na Balkanu, Jasenovcu. Nedavno je bil posodobljen in prilagojen novodobnim medijskim formatom. Original je v srbskem jeziku, za predstavitev pa so predstavniki mariborske Sinagoge pripravili slovenske podnapise.

Slavnostni govornik na spominski slovesnosti je bil direktor Urada RS za narodnosti Stanko Baluh.

Pri Zvezi Umbrella-Dežnik se trudimo, da bi s tovrstnimi zgodovinskimi dogodki trajno ozaveščali širšo javnost o holokavstu in genocidu nad Romi. V slovenski javnosti se je namreč šele v zadnjih nekaj letih začelo načrtno raziskovanje le-tega.

Na ta način javnost ne le ozaveščamo o tej zgodovinski okoliščini, ampak želimo tudi pripomoči k razbijanju stereotipov, ki so v večinski družbi zakoreninjeni proti Romom že več stoletij.

Tekst in foto: Maja Jelenc

Oblikovanje plakata: Marko Cotič Trojer

Projekt »Spoznajte nas« vključuje različne delavnice za mlade, ki  mladim Romom in mladim iz drugih etničnih skupnosti omogoča spoznavanje romskega jezika (ob pomoči priročnika za romski jezik »Romani čhib!? Džaja anglal ko dromo! – Romski jezik!? Gremo na pot – od začetka!«), zgodovine in kulture, del delavnic je bil posvečen krepitvi medijske produkcije RIC Ljubljana, drugi del delavnic pa usposabljanju mladih za pripravo in izvedbo dogodkov na področju produkcije kulturnih dogodkov specifične romske kulturne produkcije. Učbenik je namenjen prvenstveno kot pripomoček za neformalno učenje romskega jezika, za sporazumevanje in osnovno razumevanje jezikovnih in slovničnih struktur romskega jezika. učnih delavnic romskega jezika, romske identitete in zgodovine Romov.

Temeljni razlogi za neformalno učenje v obliki vseživljenjskega učenja romskega jezika oziroma romščine so, da pripadniki oz. posamezniki neromske populacije izražajo interes, da se na tovrstnih delavnicah naučijo vsaj osnov romskega jezika Temeljno in ključno spoznanje za romsko skupnost je, da je treba jezik, za obstoj romske skupnosti, romske identitete, kulture in zgodovine, nenehno krepiti in razvijati v skladu

z osnovnimi potrebami sodobnega družbenega okolja. Ključni vzgib za slednje je spoznanje, da

romski jezik, identiteta in kultura vse bolj slabijo in tonejo v pozabo.

Romska skupnost v Sloveniji (in verjetno povsod po svetu) še zdaleč ni homogena etnična skupnost, niti po izvoru, niti po jeziku, identiteti in kulturi. Zaradi teh značilnosti na delavnicah vključujemo tudi poglavje o romskem jeziku, na katerih pojasnimo njegov zgodovinski izvor; njegove značilnosti in uporabo romskega jezika pri heterogenih romskih govorcih v Sloveniji.

V sklopu delavnic je želja po vzpostavitvi pogojev za medkulturni dialog, predvsem ob delu z romsko in ne-romsko populacijo mladih, ki se vključujejo tovrstnih delavnic. To je zelo pomembno, saj se romski jezik in kultura počasi izgubljata, predvsem pa je to očitno v urbanih okoljih. S tem načinom izobraževanja želijo v organizaciji takšen trend asimilacije in izginjanja identitete zaustaviti.

Posebna pozornost namenjajo osveščanju otrok in mlajših, ki jih zanima delo na področju kulturne in medijske produkcije, s poudarkom na romski kulturni in medijski produkciji.

Zaradi širokega spektra dejavnosti kulturne in medijske produkcije Društva Anglunipe – RIC in Zveze Umbrella – Dežnik, so delavnice namenjen tudi vsem ostalim zainteresiranim, ki bi se radi spoznali s kulturno in medijsko produkcijo ne le kot obiskovalci kulturnih dogodkov ali spremljevalci medijev, ampak tudi kot potencialni producenti na področju kulture in medijev s poudarkom na romski skupnosti.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Foto: Haris Tahirović

VZORCI SPORAZUMEVANJA

Dovolite, da vam predstavimo tudi nekaj vzorcev sporazumevanja v romskem jeziku:

(povzetek iz priročnika za romski jezik »Romani čhib!? Džaja anglal ko dromo! – Romski jezik!? Gremo na pot – od začetka!« avtorjev Harisa Tahirovića in Cvetka Tovornika)

T‘aves sasto. /T‘aves bahtal(o/i)./…………………………………………………………………… Živjo. (ob snidenju, ob srečanju)

Lačhi detharin (javin). ……………………………………………………………………………………………… Dobro jutro.

Lačho džive (šukar to džive).……………………………………………………………………………….. Dober dan.

Lačhi irat.…………………………………………………………………………………………………………………………….. Dober večer.

Sar san? Sar sijan?…………………………………………………………………………………………………………. Kako si?

Sar sen? Sar sijen?…………………………………………………………………………………………………………. Kako ste?

Lačhe (šukar), thaj tu? Naisi tuke, lačhe (šukar).………………………………… Dobro. In ti? Hvala, dobro (Dobro, hvala.)

Lačhe (šukar), thaj tumen?…………………………………………………………………………………….. Dobro. In vi?

Lače. Super. But lačhe.……………………………………………………………………………………………….. Dobro. Super. Zelo dobro.

Naj bilačhe. ………………………………………………………………………………………………………………………… Ni slabo.

Šukar. Džala. …………………………………………………………………………………………………………………….. Vredu. Gre.

Pindžaren tumen li?…………………………………………………………………………………………………….. Se poznata?

Pindžarava tut me amalinjasa /…/.………………………………………………………………….. Spoznal bi te z mojo prijateljico /…/.

Pindžarava tumen me amalinjasa /…/………………………………………………………….. Spoznal bi vas z mojo prijateljico /…/.

Kava si rajo/rajni…………………………………………………………………………………………………………. To je (gospod/ gospa ….).

Baxtaja. …………………………………………………………………………………………………………………………………. Me veseli.

Jertisaren mange sigarel pes mange. ……………………………………………………………. Oprostite, mudi se mi.

Tu vakereli e romane?……………………………………………………………………………………………….. Ali govoriš romsko?

Tumen vakerenali e romane?………………………………………………………………………………. Ali govorite romsko?

Jertisaren mange na džanav šukar te kerav slovensko…………….. Oprostite, ne razumem dobro slovensko.

Šalj li panda jekhdrom, rudžisarav tut. ………………………………………………………. Ali lahko ponoviš/ponovite, prosim?

Šaj li te vakere po lohke pohari, rudžisarav tut.…………………………………… A lahko govorite bolj počasi, prosim?

Sastimasa. Devlesa. (Dži ko dikhipe.)……………………………………………………………. (ob odhodu) Nasvidenje.

Ačhen lačhimasa. ………………………………………………………………………………………………………….. Lepo se imej. Lepo se imejte.

Dži ko okova kurko /…/!…………………………………………………………………………………………. Do naslednjega tedna!

Dikhamen (Dži dikhipe). Arakh tut!……………………………………………………………….. Nasvidenje. Pazi se!

Ačhen Devlesa! ……………………………………………………………………………………………………………….. Zbogom! /Adijo!/

Loćhi/lokhi irat. vaj Lačhi irać. ………………………………………………………………………… Lahko noč.

Bahtasa.…………………………………………………………………………………………………………………………………. Srečno.

Sar si tiro anav?…………………………………………………………………………. Kako ti je ime?

……………………………………………………………………………………………………

Me sem (sijum) Mihael/Breda/Haris/…/………………………………… Ime mi je Mihael/…/ Jaz sem Mihael/…/.

Sar si tumaro anav?…………………………………………………………………… Kako vam je ime?

Mundro anav si Mihael/…/……………………………………………………….. Moje ime je Mihael /…/.

Sar si tiro purano anav?……………………………………………………………. Kako se pišeš?

Sar si tumaro purano anav?…………………………………………………………………………………… Kako se pišete?

Me sem Kratzig/Novak/…/……………………………………………………….. Pišem se Kratzig/Novak/…/.

Kotar sijan tu? Kotar aves tu?……………………………………………………. Od kod si? ali Od kod prihajaš?

Me sem katar Celovec……………………………………………………………….. Jaz sem iz Celovca, iz Avstrije.

(Klagenfurt), them Avstrija.

……………………………………………………………………………………………………

Kotar sijen? vaj Kotar avena?…………………………………………………….. Od kod ste? ali Od kod prihajate?

Me sem katar Celovec, katar them Avstrija………………………………. Sem iz Celovca, iz Avstrije.

Šaj li tedesma čiri adresa ki Slovenija?…………………………………….. A mi lahko poveš naslov?

Me adresa ki Slovenija isi Linhartova 16, Ljubljana………………… Moj naslov v Sloveniji je Linhartova 16, Ljubljana.   

Kobor si tut berš?  Kobort si tumen berš?……………………………….. Koliko si star? Koliko ste stari?

Pindavardeš.  Purano sem pinda berš.…………………………………………………………. Petdeset. Star/a sem 50 let.

So keres buti? So kerena buti?………………………………………………….. Kaj si po poklicu? ali Kaj ste po poklicu?

Inžinjeri. Palo sikavibe sijum inžinjeri……………………………………. Inženir. Po poklicu sem inženir.

Kako so romski otroci v Sloveniji  vpeti v izobraževalni sistem

V Zvezi Umbrella-Dežnik so se predstavniki vključenih društev odločili, da raziščejo kako deluje šolski sitem v Republiki Sloveniji. Prva stvar na katero so naleteli je, da rasizem v šolah deluje na prikrit način. In tu nastane v večini primerov težava, saj je rasizem lahko zaznati a težko ga je dokazati.

Pri organizaciji so mnenja, da je ravno rasizem težava s katerim je povezan tudi vzrok za pogoste napotitve otrok, pripadnikov manjšin, v prilagojen program. Glede na razgovore s starši se diskriminacija nad otroci zaznava tudi zaradi nižjih pričakovanj pri romskih otrocih, kar pa posledično vpliva na neuspeh v šoli, saj pričakovanja učiteljev niso jasno izražena. Pogosta je tudi praksa, da romskih otrok ne morejo obravnavati enakovredno kot ostale.

Predvsem pa nastane veliko vprašanje takrat, ko bi vsi najraje pripisali krivdo za slabo socialno vključenost kar romskim otrokom samim češ »romski otroci se na hodnikih šol družijo med seboj in se ne vključujejo v družbo ostalih otrok«.

»Sprašujemo se zakaj potem programi, katere razpisuje Ministrstvo za šolstvo, dovoljujejo ustanavljanje t.i. romskih vrtcev kar po romskih naseljih? Saj to ne pomeni nobenega napredka, temveč samo dodatno segregacijo. Logično je, da bodo otroci med seboj uporabljali materni jezik in ne slovenščine « je dodal g. Tahirović, predsednik Zveze Umbrella-Dežnik.

Velika težava je tudi v tem, da učitelji in vodstva šol od romskih otrok ne pričakujejo znanja in je zato tudi njihovo znanje slabše kot pri ostalih otrocih, saj se od njih avtomatsko, zato ker so Romi, tudi manj zahteva.

Kljub slabšemu znanju, pa  jih želijo šole čim dlje zadržati v izobraževalnem sistemu, in to samo zaradi projektov oz. financiranja. Posledice se vidno izkažejo v zadnji triadi, ko otroci več ne dohajajo učne snovi in jih na osnovi tega potem napotijo v  OŠ s prilagojenim programom.

Ravnatelji OŠ in učitelji se zavedajo, da so romski otroci tisti, ki ohranjajo kader in dodatna denarna sredstva, ki ga država namenja dodatni pomoči za romske otroke, a se zanje ne porabi. Šole s tovrstnimi dejanji romske otroke odriva in izključuje in si hkrati zaradi ekonomskih razlogov močno prizadeva za njihovo fizično vključenost.

Če so predsodki o Romih in rasistične prakse, ki se odražajo v različnih oblikah in na različnih ravneh, zakoreninjeni v družbi, se posledice odražajo tudi v šolskem sistemu, ki deluje kot »aparat države« in tako država preko šolskega sistema ohranja svojo ideologijo, norme in vrednote ter tako zadovoljuje potrebe kapitalistične družbe in ohranja neenakost, česar rezultat je skupina neuspešnih posameznikov.

Člani Zveze Umbrella-Dežnik tovrstna dejanja razumejo kot da so romski otroci in njihovi starši sami krivi za šolske neuspehe, saj se ne trudijo oz. imajo do šole negativen odnos.

Nespodbuden podatek je tudi, da je cca. 13,9 % romskih otrok napotenih na OŠ s prilagojenim programom, medtem ko je odstotek ne-romskih otrok, ki so napoteni v tovrstno šolanje le 1,3% in na podlagi teh raziskav romske otroke diagnosticirajo kot duševno motene.

Kljub opozorilom stroke, romskih organizacij, tako slovenskih kot tudi tujih, se praksa usmerjanja romskih otrok v OŠ z prilagojenim programom ni zmanjšala.

Romske otroke se vse preveč kategorizira v izobraževalne programe glede na socialno stabilnost in ne po znanju. In tako se romska skupnost vrti v začaranem krogu, medtem ko država in njeni uradniki nič ne ukrenejo, da bi se položaj romske skupnosti, vsaj kar se izobrazbe tiče, izboljšal.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Foto: arhiv RIC Anglunipe