Letošnja obletnica predstavlja pomemben zgodovinski mejnik: mineva 170 let od odprave suženjstva
Romov v Romuniji, ene najdaljših in najmanj poznanih oblik zasužnjevanja v Evropi. Čeprav je ta tema
v širši javnosti pogosto spregledana, ima za romsko skupnost izjemen kulturni, politični in identitetni
pomen.
Dolga zgodovina suženjstva, ki je trajala skoraj pet stoletij
Suženjstvo Romov v današnji Romuniji se je začelo v 14. stoletju, ko so bili Romi obravnavani kot
lastnina državnih institucij, plemstva in cerkve.
Razdeljeni so bili v tri glavne skupine:
* državni sužnji, ki so delali na posestvih vladarjev,
* cerkveni sužnji, ki so pripadali samostanom in cerkvenim ustanovam,
* zasebni sužnji, ki so bili v lasti bojarjev (plemičev).
Njihov vsakdan je bil zaznamovan s prisilnim delom, omejeno svobodo gibanja, telesnimi kaznimi in
popolno odvisnostjo od lastnikov. Suženjstvo je bilo dedno — otroci sužnjev so se rodili v suženjstvo.
Pot do svobode: reforme 19. stoletja
V 19. stoletju so se v romunskih kneževinah začele širiti ideje evropskega liberalizma, ki so vplivale na
mlade izobražence, pravnike in politične reformiste. Ti so začeli javno zagovarjati odpravo suženjstva,
pri čemer so poudarjali:
* moralno nesprejemljivost zasužnjevanja,
* gospodarsko neučinkovitost sistema,
* potrebo po modernizaciji države.
Proces je potekal postopoma:
1843–1847 Prve reforme: osvoboditev državnih in cerkvenih sužnjev.
1855–1856 Moldavija in Vlaška sprejmeta zakone, ki odpravljajo suženjstvo zasebnih lastnikov.
1856 Suženjstvo Romov je uradno odpravljeno na celotnem ozemlju današnje Romunije.
Osvobojeni Romi so sicer pridobili osebno svobodo, a niso prejeli zemlje, odškodnin ali sistemske
podpore, zato so mnogi ostali v revščini in družbeni izključenosti — posledice, ki so vidne še danes.
Zakaj je 170. obletnica pomembna?
Obletnica ni le zgodovinski spomin, temveč priložnost za razmislek o položaju Romov v sodobniRomuniji in Evropi.
Pomeni:
* priznanje zgodovinske krivice, ki je stoletja oblikovala romsko identiteto,
* krepitev zgodovinskega spomina, ki je bil dolgo potisnjen na rob,
* spodbudo za dialog o diskriminaciji, izključevanju in stereotipih,
* priložnost za izobraževanje mlajših generacij o manj znanem delu evropske zgodovine.
V zadnjih letih se je zanimanje za to temo povečalo, zlasti med zgodovinarji, kulturnimi institucijami in romskimi organizacijami.
Romske organizacije ob tem opozarjajo, da je obletnica priložnost za konkretne korake: izboljšanje
dostopa do izobraževanja, zmanjšanje segregacije in večjo politično zastopanost Romov.
Spomin kot temelj prihodnosti
170. obletnica odprave suženjstva Romov v Romuniji ni le zgodovinski dogodek, temveč opomnik, da
svoboda sama po sebi ni dovolj. Pravična družba zahteva tudi enake možnosti, spoštovanje in
priznanje zgodovinskih krivic.
Ohranjanje spomina na to obdobje je ključno za razumevanje sedanjosti — in za gradnjo prihodnosti,
v kateri bo romska skupnost enakovreden del evropske družbe.
Avtor: Maja Jelenc
Ekipa RIC
