Romi
Konec meseca julija smo vas seznanili z novico o organizacijsko-kadrovskih ukrepih vlade. Med drugim je ukinila vladno komisijo za zaščito romske skupnosti ter izdala odlok o ustanovitvi delovne skupine za obravnavo romske problematike, za predsednika pa imenovala državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, Antona Olaja. Kot so poleti navedli na ministrstvu za notranje zadeve, se v zadnjem obdobju srečujejo “z izzivi ohranjanja romskih etničnih značilnosti, ki izstopajo predvsem na območjih jugovzhodne Slovenije”. O tem so spregovorili tudi na prvem srečanju delovne skupine konec avgusta, na kateri so sprejeli prvi ukrep in sicer za takojšnji, še večji angažma policije v romskih naseljih.
Septembra in oktobra pa so skupaj s člani komisije in podpornimi skupinami iz različnih ministrstev začeli oblikovati konkretne predloge za sistemske spremembe za reševanje romske problematike. Na pogovor smo zato povabili predsednika delovne skupine za obravnavo romske problematike, državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, Antona Olaja. Prvo in ključno področje, ki kliče po spremembah, je vzgoja in izobraževanje.
»Ena od kompromisnih rešitev je ta, da se uveljavi skrajšan program za otroke staršev, ki svojih otrok ne vpišejo v program predšolske vzgoje. Gre za 240 urni brezplačni program za vse otroke, ne samo za romske. Zakon o romski skupnosti je namreč omogočil, da država lahko omogoči ukrepe pozitivne diskriminacije«, pove Olaj.
Z vzgojo in izobraževanjem pa je tesno povezan tudi drugi predlog delovne skupine, ki se na nanaša na socialne transferje. Predlog, ki bi zagotovil, da bi otroci hodili v šolo, so pripravili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
»Tukaj smo prišli do spoznanja, da se socialni transferji zlorabljajo in se ti porabijo za druge namene, kot so jim sprva namenjeni. Rešitve gredo v smeri, da če starš, ki je zadolžen za vzgojo in izobraževanje otroka, ne pošlje v šolo, s tem zlorablja socialne transferje in mu zato ti več ne bodo izplačani v denarni ampak funkcionalni obliki. To pomeni, da vam država potem plača vaše račune in položnice«, razlaga Olaj.
Eden od ukrepov na področju zaposlovanja se dotika programa javnih del. Tako bi po novem, če bo predlog sprejet, pripadniki romske skupnosti bili v program javnih del vključeni namesto dve, štiri leta. Glede načina izplačevanja socialnih transferjev pa se bo predlog zakona spremenil za vse, ne samo za Rome, saj pristojno ministrstvo, nadalje tudi centri za socialno delo ne morejo in ne smejo beležiti oziroma obravnavati posameznika na podlagi njihove etnične pripadnosti.
Tretje področje, ki bo deležno dopolnil in sprememb, je področje pravosodja. Kot pravi državni sekretar se ta nanaša na neučinkovitost generalne prevencije ter da kazni, še posebej pri Romih, niso učinkovite.
»Nekdo, ki stori prekrške in je oglobljen in je prejemnik socialnih transferjev, bo te globe, ki se izrekajo, odplačeval na naslednji način. V pripravi oziroma v uporabi bodo instrumenti, kot je na primer uklonili zapor. Če teh glob in dolgov posameznik ne plača, mora pač v zapor«, izpostavi Olaj.
Vsi predlogi so zastavljeni tako, da bodo preverljivi in ovrednoteni, predvsem pa, da se bodo v relativno kratkem času že lahko pokazali prvi učinki je za Naše poti povedal Anton Olaj. Kako se bodo zadeve odvijale in kateri predlogi bodo decembra potrjeni oziroma ovrženi in predvsem kaj o predlogih delovne skupine menijo tisti, ki bodo učinke najbolj občutili, bomo seveda spremljali v naših prihodnjih oddajah.
Sandi Horvat 30. 11. 2020
