7. november 2025
Avtor: Jonathan Lee
Od 25. oktobra romske skupnosti po vsej Sloveniji živijo v stanju strahu, potem ko je spor pred lokalom v Novem mestu postal usoden in se končal s smrtjo 48-letnega Aleša Šutarja, ki je umrl zaradi napada skupine romskih moških. Kot osumljenec je bil pridržan 21-letni Rom.
V dveh tednih po dogodku je majhno balkansko državo zajela moralna panika. Policija je zasedla romska naselja, sovražni govor se je razmahnil, organizirani so bili protesti proti »romski kriminaliteti«, v parlamentu pa je bil pospešeno sprejet nov zakon za reševanje tako imenovanega »romskega vprašanja«.
Haris Tahirović, romski aktivist in predsednik Krovnega združenja romskih skupnosti v Sloveniji, opisuje »velik strah« med romskimi skupnostmi, s katerimi sodeluje:
»Vidi se jim v očeh,« je povedal za ERRC. »Naselja so zasedena s strani policije. Da bi se izognila padcu, je vlada zadovoljila protestnike: povečala je represijo nad Romi, odvzela socialno pomoč in skupnost še globlje potisnila v revščino. Noben strateški cilj ni bil dosežen; ‘romsko vprašanje’ v Sloveniji ostaja nerešeno, socialna strategija pa se vleče že desetletja. Žalitve, poniževanje, segregacija in anticiganizem so prisotni vsak dan – ne le včeraj ali danes, temveč nenehno.«
Prebivalci romskih naselij drugod po državi pravijo, da se bojijo povračilnih ukrepov in preganjanja s strani večinskega prebivalstva; mnogi svojih otrok ne pošiljajo v šolo:
»Strah nas je. Vaščani pravijo, da morajo zdaj ubiti enega od naših. Kako naj pošljem otroka v šolo?« je za Dnevnik povedal prebivalec romskega naselja Mihovica. Drugi, bratranec obtoženega, je dejal: »Ne bomo šli v Novo mesto. Drugi bodo šli in ne vem, kaj se bo zgodilo. Bojimo se, ne upamo si niti v trgovino v Novo mesto. Bojimo se predsednika vlade in vaščanov. To bodo izkoristili, da nas še bolj zatirajo. Kam naj gremo? Nismo Slovenci, a tukaj smo doma.«
-
novembra, manj kot dva tedna po smrti Aleša Šutarja, je vlada soglasno sprejela nov varnostni zakon: tako imenovani Šutarjev zakon, ki omogoča znatno razširitev policijskih pooblastil za spopadanje s kriminaliteto. Predsednik vlade Robert Golob je izjavil, da zakon »ni namenjen kaznovanju, temveč preprečevanju« in da ni usmerjen proti nobeni etnični skupini, temveč proti kriminalu. Zakon – napovedan 26. oktobra in sprejet v zgolj 12 dneh – slovenski mediji široko opisujejo kot ukrep za reševanje »romskega vprašanja«.
Na isti seji je vlada aktivirala tudi 37. člen Zakona o obrambi, ki omogoča napotitev vojske v mešane patrulje skupaj s policijo na meji. Predsednik vlade je zagotovil, da vojska ne bo poslana v romska naselja, temveč bo delovala na jugovzhodni meji s Hrvaško
Policijske racije brez sodnega naloga in povečani nadzor
Zakon policiji omogoča vstop v domove in vozila brez sodnega naloga ter izvajanje racij v naseljih, osumljenih kriminalnih dejanj. Takšna praksa kolektivnega kaznovanja, ki temelji na sumu dejanj posameznikov, je že znana v nekaterih evropskih državah in je pogosto usmerjena proti Romom.
Zakon uvaja tudi širšo uporabo video- in avdio-nadzora v t. i. »varnostno tveganih območjih«, vključno z uporabo dronov. Prav tako ponovno uvaja avtomatsko prepoznavo registrskih tablic (ANPR), ki jo je Ustavno sodišče leta 2018 razglasilo za protiustavno.
Uporaba nezakonito pridobljenih dokazov in podaljšano pridržanje
Zakon dovoljuje uporabo nezakonito pridobljenih dokazov v primerih kaznivih dejanj, za katera je zagrožena kazen več kot 8 let zapora, če tožilstvo presodi, da bi izločitev takih dokazov škodila javnemu interesu. To vključuje tajno posnete pogovore, nezakonite prisluhe, nezakonite hišne preiskave, prisiljena priznanja in dokaze, pridobljene med nezakonitim pridržanjem.
Poleg tega zakon podaljšuje najdaljše trajanje pripora za osumljence hudih kaznivih dejanj na tri leta. Omejuje tudi pravico do brezplačne pravne pomoči v prekrškovnih postopkih.
Posegi v socialne pravice
Zakon uvaja zamrznitev socialnih prejemkov za storilce kaznivih dejanj, kar lahko pomeni dvojno kaznovanje. Uvaja tudi obveznost, da občine del javnih del namenijo zaposlovanju Romov. Kritiki opozarjajo, da tak sistem ne vodi k dejanski vključitvi, temveč utrjuje stigmatizacijo.
Med spornejšimi ukrepi so spremembe glede otroških dodatkov. Centri za socialno delo bodo lahko prejemke izplačevali v naravi ali jih staršem trajno odvzeli. Za matere, mlajše od 15 let, zakon predvideva obvezno presojo o morebitnem odvzemu novorojenčka.
Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani in Združenje socialnih delavk in delavcev Slovenije sta opozorila, da bi odvzem otroškega dodatka kršil Konvencijo o otrokovih pravicah in 56. člen Ustave RS. »Otroški dodatek je pravica otroka, ne starša,« poudarjajo.
Politični kontekst in predvolilna dinamika
Zakon je bil sprejet tik pred državnozborskimi volitvami marca, ko se vladajoče Gibanje Svoboda sooča z močnim izzivom Slovenske demokratske stranke Janeza Janše.
Po smrti Šutarja sta odstopila minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in ministrica za pravosodje Andreja Katič. Janša je organiziral protest pred parlamentom in vlado obtožil, da ščiti kriminalce namesto državljanov.
Življenje Romov v Sloveniji: segregacija in revščina
Romi v Sloveniji živijo v razmerah, ki so daleč od privilegiranih. Njihova pričakovana življenjska doba je 22 let krajša od povprečja, umrljivost dojenčkov pa več kot štirikrat višja. Številna naselja nimajo dostopa do pitne vode, elektrike ali kanalizacije.
Leta 2022 je posebni poročevalec ZN za človekove pravice in okolje David R. Boyd ob obisku Dobruške vasi razmere označil za neprimerne za razvito evropsko državo.
Zgodovinski spomin
Leto 2025 zaznamuje 20 let od bombnega napada v Dobruški vasi, v katerem sta bili ubiti Ivanka Brajdič (46) in njena hči Jovanka Kočevar (21). Trije osumljeni neromski moški so bili oproščeni, za umore pa do danes ni nihče odgovarjal.
Ekipa RIC
