Letošnje praznovanje tradicionalnega romskega praznika Erdelezi je potekal pod vplivom epidemije in z njo povezanega virusa Covid-19. Letošnje praznovanje je bilo podrejeno predvsem navodilom prepovedi zbiranja, tako da smo skromno obeležitev tega praznika izpeljali 6. maja v krogu mladih Romov in mladi večinskega naroda v romskem naselju v Ljubljani.
Ker smo mnenja, da se tovrstni kulturni prazniki vse bolj oddaljujejo od mladih, predvsem v urbanih okoljih, smo jim želeli prikazati potek praznovanja tako, da so bili sami vključeni v celoten proces priprav na praznovanje.
Obeleževanje praznika Erdelezi je tradicija, ki naj bi bila pomembna tudi za vsako posamezno romsko družino. S tem ne mislimo le na navade, predmete ali znanja, ki so nam jih prenesli naši predniki. V svoji družini vsakdo lahko ustvarja majhne, a edinstvene običaje in rituale. Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da so družine, ki negujejo in vrednotijo takšne tradicije ter nenehno ustvarjajo nove, srečnejše od tistih, ki tega ne počnejo.
Do razpada bivše države so praznik Erdelezi praznovali vsi pripadniki romske skupnosti, ne glede na vero, sedaj pa tovrstni praznik negujejo v večini pripadniki romske skupnosti, ki izhajajo iz Balkana, predvsem iz Srbije in Makedonije. Romski praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja  zgodovinski praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, kjer živijo in bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.

 So financira; Ministrstvo za kulturo RS

V Sloveniji so 4. marca odkrili prvi primer okužbe z koronavirusom, in na osnovi tega je država 12. marca razglasila epidemijo. Medtem, ko se je cel svet ukvarjal z ukrepi za zajezitev epidemije se je Slovenija tudi trudila, vendar kar se tiče romske skupnosti, je pogorela na celi črti. Vsi so imeli polna usta obljub, da bo za najranljivejše poskrbljeno, se iz tega ni izcimilo nič, saj so najranljivejši v obdobju epidemije ostali sami.

Kljub opozorilom in prošnjam Vladi Republike Slovenije, da je stanje v romskih naseljih alarmantno kar se tiče higiene, saj v večini naselij nimajo dostopa do pitne vode in s tem tudi posledično nimajo možnosti vzdrževanja niti osnovne higiene, kaj šele da bi le-to povečali, odgovora ali pomoči nismo prejeli. Ker so romska naselja v večini strnjena tudi možnosti za samo-izolacijo ni.

Pri Zvezi Umbrella-Dežnik in Romskemu informacijskemu centru Anglunipe smo se 27. marca  odločili, da podarimo okoli 500 zaščitnih mask, kolikor smo jih imeli na razpolago, najbolj ogroženim prebivalcem v romskih naseljih, ki so brez elektrike in vode saj brez njih ne bi mogli iti niti v trgovine po osnovna živila.

Žal mi je, da moram okrcati vse Vladne in Ne-vladne institucije, saj na tem področju niso storile nič, kljub temu, da za izboljšanje stanja romske skupnosti v Republiki Sloveniji Evropska Unija dodeljuje milijone, ki pa ne vemo kje končajo saj rezultati niso vidni.

RIC: Pripravila Maja Jelenc

Foto:  Jaka Gasar

26.05.2020

Javni razpis za romska društva (JR-RD 2020).

Obveščamo vas, da je Svet romske skupnosti Republike Slovenije v petek Javni razpis v Uradnem listu RS in na spletni strani Sveta romske skupnosti RS objavil Javni razpis

za sofinanciranje programov in projektov romskih društev v letu 2020 (JR-RD 2020).

Razpisna dokumentacija je dostopna na  spletni strani  www.svetromskeskupnosti.com.

Zaprošamo vas, da o objavi obvestite vsa romska društva, ki so včlanjena v vašo zvezo.

KORONAVIRUS, SARS – CoV – 2, COVID – 19

IZOBRAŽEVANJE MLADIH NA PODROČJU

NOVINARSTVA IN RADIJSKIH ODDAJ

Tudi med mladimi Romi je bilo v letu 2019 veliko zainteresiranosti in povpraševanja glede novinarstva in radijskih oddaj radia Anglunipe. Zato je tudi Romski informacijski center Anglunipe v sodelovanju z Zvezo romske skupnosti Umbrella-Dežnik organiziralo delavnice pod mentorstvom Harisa Tahirovića. Na delavnicah so se tisti, ki so se prvič srečali z delovanjem radia učili o osnovah. Nekateri, ki so že prejšnja leta obiskovali delavnice in se že veliko stvari naučili pa so svoje znanje dopolnili in z velikim veseljem obiskovali in ustvarjali radijske oddaje radia Anglunipe. Žal pa je njihovo veselje pri ustvarjanju radijskih oddaj moral prekiniti Urad za narodnosti  RS, zaradi diskriminacije in delitve romske skupnosti na avtohtone in ne-avtohtone Rome je izključilo financiranje radijskih oddaj za radio Anglunipe. Medtem ko je, Urad za narodnosti RS vsa financiranja namenilo radiu Romic do 50.000 evrov.

RIC, Anglunipe. 12 24. 2019

DELAVNICE ROMSKEGA JEZIKA, KULTURE

IN IDENTITETE V LETU 2019

V letu 2019. je Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik ter Romski informacijski center Anglunipe uspešno izvedlo devet delavnic o romskem jeziku, kulturi in identiteti Romov. Zaradi prijav in zainteresiranosti bo v naslednjem letu nadaljevalo in se še naprej ukvarjalo in trudilo, ter čim več znanja o romskem jeziku, kulturi in identiteti izobraževalo na delavnicah. Zveza romske skupnosti Umbrella- Dežnik bo podelila priznanja za sodelovanje tistim, ki so se res trudili in pokazali ter dosegli nekaj znanja na delavnicah romskega jezika, kulture in identitete Romov.

Delavnice podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

RIC, Anglunipe 12. 13. 2019

AKTIVNOSTI ZVEZE ROMSKE

SKUPNOSTI UMBRELLA-DEŽNIK

Z izvedbo aktivnosti programa smo prispevali h krepitvi vrednot medkulturnosti v družbi, k večji strpnosti in pozitivni naravnanosti za medkulturno sobivanje. Romskim otrokom smo preko nudenja učne pomoči ponudili možnost premagovanja učnih težav zaradi nezadostnega znanja učnih snovi, spodbujali prožne oblike učenja ter podpirali kakovostno karierno orientacijo za šolajočo romsko mladino na vseh ravneh izobraževanja. Družabne in prostočasne aktivnosti so bile namenjene predvsem medkulturnemu druženju za krepitev družbeno-socialnih in sporazumevalnih veščin tako romskih otrok in mladih za večjo uspešnost izobraževanja ter boljšo socialno vključenost – le ob zavedanju otrok, da smo ljudje različni, lahko kulturo drugih sprejmejo kot vrednoto. Pri sami izvedbi sklopa so poleg zaposlenih sodelovali tudi prostovoljci, ki bodo romskim otrokom in družinam nudili podporo za lažje vključevanje v okolje. V aktivnosti so bili vključeni tudi starši otrok, katerim smopredstavili možnosti, ki jih za uspešen zaključek šolanja nudijo in organizirajo šole in institucije v lokalni skupnosti. Z nadaljevanjem tovrstnega programa želimo družinam in staršem ponuditi aktivnosti, ki pripomorejo k večjemu vključevanju v formalno in neformalno izobraževanje na predšolski in osnovnošolski ravni.

Z aktivnostmi omenjenega sklopa smo podpirali vseživljenjsko učenje, ki nudi možnosti razvoja kariere pri katerikoli starosti, tudi ob morebitnih primanjkljajih v izobrazbi. V okviru delavnic in individualnih srečanjih smo prikazali potek in improvizacijo zaposlitvenega razgovora. Podporne aktivnosti s poudarkom na območju Ljubljane so zaposleni na programu izvajali skozi celo leto glede na potrebe. Zavod za zaposlovanje namreč ne omogoča individualnih srečanj za pomoč populaciji, na katero smo ciljali z omenjenim sklopom. Zavod za zaposlovanje se ne osredotoča na potrebe romske skupnosti – opismenjevanje z namenom izboljšanja možnosti pridobitve zaposlitve, še manj pa nudi individualnopomoč pri pisanju življenjepisov, izpolnjevanju formularjev, itd.

Zato izvedena aktivnost ne sovpada z aktivnostmi Zavoda za zaposlovanje, saj naša organizacija s projektno aktivnostjo zapolnjuje področje, ki ostaja nepokrito – tarčno reševanje zaposlitvene in izobraževalne problematike Romov. Tabor mladih v Moravskih Toplicah je predstavljal skoncentriran in fokusiran nabor aktivnosti in izobraževanja ter praktičnih primerov, s katerimi smo opolnomočili predstavnike romske skupnosti in drugih družbenih manjšin za lažje načrtovanje poklicne poti, za oblikovanje aktivnega življenjskega stila, za aktivno in kreativno rabo prostega časa, za aktivno delovanje v skupnosti, za preventivno delovanje na področju neželenih in deviantnih oblik socialnega vedenja. Razvijali smo inovativne pristope za izboljšanje kompetenc, ki jih potrebujejo za uspešen vstop na trg dela ali za razvoj lastne podjetniške poti. S krepitvijo tovrstnih aktivnosti nameravamo prispevati k znižanju stopnje brezposelnosti iskalcev prve zaposlitve pri romski populaciji, ter s tem omogoči hitrejšo integracijo Romov v delovno okolje in posledično dvig kakovosti življenja.

Zato smo pripravili delavnice, na katerih so se pripadnice in pripadniki romske skupnosti naučili samostojnega izpolnjevanja obrazcev, formularjev, priprave življenjepisa, zaposlitvenih in katernih načrtov. Glede na informacije s strani uporabnikov smo bili seznanjeni, da je velik primanjkljaj v zbiranju oz. nudenju informacij s strani Zavoda za zaposlovanje, saj zaposleni svetovalci ne nudijo individualne pomoči temveč jih napotuje na skupinske delavnice, zato menimo da smo pri aktivnosti zelo uspešni saj lahko romski in Ne-romski populaciji nudimo nemoteno delo in pomoč, saj imamo primerne prostore, opremo in kader.

Ker se pri Zvezi zavedamo pojavov diskriminacije in neenake obravnave, izhajajoč tudi iz nepoznavanja romske skupnosti in naše kulture, smo pripravili predstavitve romskih praznikov, tradicije, jezika, zgodovine in kulture v lokalnih okoljih za mlade in širšo javnost iz večinskega prebivalstva. V namen bolj dolgoročnih rezultatov smo l. 2018 iti oblikovali tudi specifično zloženko s predstavitvijo romske skupnosti, ki bi lahko dolgoročno omogočala informiranje in ozaveščanje večinskega prebivalstva ter zaposlenih v javni upravi in pravosodnih organih o romski skupnosti. Namen sklopa programa je bilo v čim večjem številu seznaniti večinsko prebivalstvo in pripadnike drugih etničnih skupin v Sloveniji s tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, ki pomembno opredeljuje družbeno-zgodovinsko, etnično-kulturno identiteto Romov.

V okviru sklopa aktivnosti smo se usmerili tako k mladim kot drugim predstavnikom širše skupnosti in zaposlenim v različnih javnih institucijah, da smo jih opozarjali na pojav stereotipov, diskriminacije in nestrpnosti in jih spodbudili k boju proti vsem tem družbenim pojavom oziroma k spoštovanju in sožitju posameznikov iz različnih družbenih skupin, s katerimi prihajajo v stik v svojem šolskem okolju in širše v vsakodnevnih življenjskih situacijah in komunikacijah. Glede na še vedno obstoječe nerazumevanje romske skupnosti pri javnih institucijah in težavah pri sporazumevanju med pripadniki romske skupnosti in javnimi institucijami smo izvajali tudi celoletni program zagovorništva in komunikacije z različnimi institucijami; prepoznavanje konkretnih primerov in oblik diskriminacije v vsakdanjem življenju v uradnih situacijah in oblikovanje orodij za njihovo zmanjševanje in preprečevanje; orientiranost v preventivno delo, oblikovanje orodij za učinkovitejše soočanje v diskriminatornih situacijah, v šolah, zdravstvenih domovih, uradih, in na splošno.

V okviru programa Zveza Umbrella-Dežnik in njena društva združujejo različne metode izvedbe od skupinskih delavnic, okroglih miz in posvetov, do terenskega dela, individualnih pomoči in svetovanj ter podpore zaposlenih Zveze, za potrebe romske skupnosti. Ciljne skupine, ki se jim pri organizaciji posvečamo zajemajo romske otroke in mladino, romska društva, aktivistke in aktiviste iz vrst romske skupnosti ter prostovoljce, s specifičnimi aktivnostmi pa naslavljamo tudi večinsko prebivalstvo in javne institucije, katerih delovanje v podporo romski skupnosti je izrednega pomena.

RIC, Anglunipe. 12.24.2019

SVETOVNI DAN

ROMSKEGA JEZIKA

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah, in sicer v Romuniji, na Slovaškem, v Grčiji, Turčiji, na Madžarskem in v Sloveniji. V Evropi jih živi od osem do deset milijonov, v Sloveniji pa po ocenah različnih institucij od 7.000 do 12.000.                   V številnih evropskih državah je romski jezik priznan kot manjšinski jezik, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. V nekaterih državah, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa je romščina tudi uradni jezik.

V Španskih borcih v Ljubljani, je v petek 8. novembra, potekala okrogla miza na temo  Svetovnega dne romskega jezika, katero je organizirala Zveza Umbrella-Dežnik in Romski informacijski center Anglunipe. Na okrogli mizi so bili prisotni predstavniki, tako domači kot tuji, ki jih povezuje tematika z romskim jezikom in skupnostjo samo.

Namen tovrstnih prireditev je, da se romski jezik in romska kultura na splošno predstavi tudi večinskemu narodu.

Udeleženci okrogle mize so bili soglasni in so opozorili na velik pomen dneva romskega jezika za ohranitev kulturne identitete Romov. Pomembnost dneva romskega jezika se po mnenju romskih organizacij kaže tudi v tem, da se v zadnjih letih daje poseben poudarek raziskovanju in zapisu romskega jezika, kar se v preteklosti ni dogajalo.

Gost iz tujine, gospod Trajko Petrovski, profesor na fakulteti za etnologijo in folkloristiko v Skopju je prisotnim približal zgodovino o Romih in romskega jezika. Povedal je, da romski jezik izhaja iz sanskrta in ga sestavlja sedem posamičnih jezikov ter številni dialekti, saj so Romi prevzemali besede jezikov narodov, med katerimi so živeli. Opozoril je, da neobstajata književna tradicija romskega jezika niti pisana zgodovina, so le teorije o njihovem poreklu.

Gospod Haris Tahirović, predsednik Zveze Umbrelle-Dežnik je izostavil možnosti uvajanja romskega jezika v osnovne slovenske šole kot izbirni predmet za tiste, kateri bi želeli ohranjati in se učiti romskega jezika. Žal pa se ministrstvo za izobraževanje in šport Republike Slovenije se zelo malo truditi uresničevati evropske norme, kar bi že zdavnaj moralo storiti in upoštevati. Tudi pri uresničevanju nacionalnih ukrepov in evropske strategije kot so nekatere druge balkanske države že začele v svojih strategijah delati pri standardizacija romskega jezika. Žal pa Republika Slovenija nima oz. noče prisluhniti romski skupnosti.

Romi po vsem svetu praznujejo in za svoja priznavajo le dva svetovna dneva, in sicer 8. april kot svetovni dan Romov, in 5. november, ki je bil leta 2008 razglašen za svetovni dan romskega jezika.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Foto: Ibro Takaj

»IZOBRAŽEVALNI TABOR MLADIH «

v Moravskih Toplicah

Romski informacijski in izobraževalni center Anglunipe ter Zveza romske skupnosti Umbrella- Dežnik Slovenije se trudimo in ukvarjamo z našimi mladimi, zatorej so bili v okviru priprave in izvedbe tabora vključeni kot pomočniki, prostovoljci in promotorji aktivnosti med mladimi.Poleg tabora, so imeli mladi, iz romske skupnosti v Ljubljani, tudi možnost aktivno sodelovati pri prostočasnih aktivnostih v počitniškem času.

Z mladimi smo od meseca julija do konca avgusta organizirali vodene kopalne aktivnosti na kopališču Kodeljevo, nad katerimi so mladi izrazili veliko navdušenje in udeleževanje. Temeljni namen prostočasnih aktivnosti je krepitev vrstniškega, medgeneracijskega in medkulturnega stičišča in nadaljnji  razvoj drugih družbenih podpornih aktivnosti s poudarkom na vseživljenjskem učenju ter opolnomočenju otrok in mladih Romov ter drugih etničnih skupin in večinskega naroda za učinkovito delovanje v življenjskih situacijah.

V ta namen je  Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik v sodelovanju z Romskim informacijskim in izobraževalnim centrom pripravila »Izobraževalni tabor mladih«, ki je potekal v Moravskih Toplicah. Tabora so se udeležili mladi Romi in ne-Romi iz različnih regij Slovenije. Na taboru so potekale delavnice socialno-družbenih veščin in vključevanja v družbo, razgovori in predstavitve o možnih izobraževalnih in poklicnih poteh, delavnice iz področja kulture in romskega jezika, kulture in glasbe. Delavnice so bile v največji meri namenjene oblikovanju karierne poti in iskanju prve zaposlitve. Delavnice so izvajali Haris Tahirović, Maja Tahirović Jelenc, Barbara Tomšič in Boštjan Vernik Šetinc.

Namen programa izobraževalnega tabora je bil opolnomočiti in aktivirati pripadnike in pripadnice romske manjšine, da bodo lažje vstopali na trg dela. V okviru programa smo mlade Rome in Rominje preko aktivnosti tudi motivirali, da se aktivno vključijo v proces iskanja zaposlitve. Preko aktivnosti smo z delavnicami  omogočili tudi krepitev funkcionalne pismenosti, kjer so se pripadniki romske skupnosti naučili samostojnega izpolnjevanja obrazcev, formularjev, pripraviti življenjepis, zaposlitveni in karierni načrt.

S krepitvijo tovrstnih aktivnosti  pri Zvezi Umbrella-Dežnik želimo prispevati k znižanju stopnje brezposelnosti iskalcev prve zaposlitve pri romski populaciji, ter s tem omogočiti hitrejšo integracijo Romov v delovno okolje, saj si bodo z delom omogočili bolj kvalitetno življenje. Na taboru pa so se mladi zaposlili z vrsto različnimi športnimi in prostočasnimi aktivnostmi, kjer so zelo uživali. Letos je bil odziv mladih zelo uspešen in pozitiven.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Članek pripravila: Maja Jelenc

Dobrodelna prodajna razstava grafik v občini Ljubljana

Društvo Romski informacijski in znanstveno-raziskovalni center Slovenije – Anglunipe, ki ima v lasti nekaj deset grafik, romskega aktivista in vsesplošnega umetnika  Kasuma Cane, je 14. avgusta v prostorih Skrbovin’ca  v sodelovanju z občino Ljubljana pripravilo dobrodelno prodajno razstavo »Romski svet/Romano Them. Razstava pod istim naslovom je bila že izpeljana v Slovenskem etnografskem muzeju in Občini Puconci in je bila med občinstvom toplo sprejeta. Društvo Anglunipe – RIC si prizadeva zapuščino romskega grafika in umetnika predstaviti širšemu krogu občinstva in z njo vstopiti v medkulturni dialog z večinsko populacijo.

Samouki umetnik Kasum Cana ni bil vpet v kolesje uradnega umetnostnega sistema, ampak je s svojim ustvarjanjem subtilno odražal očem mnogokrat skriti svet romske skupnosti in povsem drugačno percepcijo vizualnih kodov. Osrednji konceptualni poudarek umetniških del Kasuma Cane je bilo prikazovanje različnih barvitih podob in identitete romske skupnosti kot jih je videl umetnik sam. Motivi njegovih podob izhajajo iz stvarnega sveta, v katerem je umetnik živel in deloval (Zagreb). V formalnem smislu grafike in slike avtorja Kasuma Cane dodobra izkazujejo drugačno vizualno estetiko, ki se ne navezuje povsem na obstoječo tradicijo ustvarjanja v zgodovini umetnosti zahodnega sveta. Ravno zaradi teh poudarkov je razstava »Romski svet/Romano Them« izjemno zanimiva podlaga za različne umetnostno zgodovinske in teoretske izpeljave drugačne vizualne estetike in vsebinske izraznosti.

Z dobrodelno prodajno razstavo smo želeli kot romska skupnost prispevati k solidarnosti mladim z manj

priložnostmi z območja občine Ljubljane in s tem omogočiti vrstniško in medkulturno  druženje.

V formalnem smislu grafike Kasuma Cane izkazujejo dodobra drugačno vizualno estetiko, ki se ne navezuje povsem na obstoječo tradicijo ustvarjanja v zgodovini umetnosti zahodnega sveta. Samouki umetnik namreč ni bil vpet v kolesje uradnega umetnostnega sistema, ampak je s svojim ustvarjanjem subtilno odražal očem mnogokrat skriti svet romske skupnosti in povsem drugačno percepcijo vizualnih kodov. Osrednji konceptualni poudarek umetniških del razstave grafik »Romski svet / Romano Them« je prikazovanje različnih abstrahiranih barvitih podob romske skupnosti in preizpraševanje njene identitete, kar umetnik vzpostavlja skozi lastno videnje sveta okoli sebe. Čeprav se je Kasum Cana izražal skozi kompleksne vizualne metafore, ki jih izkazujejo stilizirane barvne kompozicije, motivi predstavljenih podob vselej izhajajo iz stvarnega sveta, v katerem je umetnik živel in deloval.

RIC, Anglunipe. 12.27.2019