Nedavni incident v Ribnici, kjer naj bi bila dva Roma iz Kočevja fizično napadla ribniškega župana
Sama Pogorelca in kasneje še mladoletnega občana, je sprožil val ogorčenja in ponovno odprl
vprašanje kompleksnih odnosov med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom v Sloveniji. Kot
ugotavlja Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik, ki je aktivno prisotna v romskih naseljih po
državi, opozarja, da se retorika med Romi in župani zaostruje, kar bi lahko imelo dolgoročne
negativne posledice za obe strani, še posebej ob iskanju rešitev za to občutljivo problematiko.
Nasilno dejanje nad županom in mladostnikom je nedopustno in ga je treba obsoditi. Vendar pa je
nujno, da se poglobimo v vzroke, ki so pripeljali do tega incidenta, in preučimo širši kontekst odnosov
med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom. Zveza Umbrella-Dežnik opozarja na
problematično retoriko nekaterih županov in pomanjkanje dialoga med župani in Romi.
Predsednik Zveze, gospod Tahirović, poudarja, da je retorika županov v jugovzhodni Sloveniji in
Prekmurju bistveno drugačna. Namesto konstruktivnega dialoga in iskanja skupnih rešitev, nekateri
župani, vključno s Pogorelcem iz Ribnice, uporabljajo "samovšečno retoriko", ki po mnenju Zveze
Umbrella-Dežnik samo "priliva olje na ogenj" že tako slabemu razumevanju. Podobna kritika leti na
druge župane iz JV Slovenije, predvsem Novega Mesta in Dobruške vasi. Obstaja zaskrbljenost, da je
nekaterim županom bolj pomembno pridobivanje političnih točk in ohranjanje oblasti kot pa iskanje
trajnostnih rešitev za probleme, s katerimi se sooča romska skupnost.
To je še posebej problematično, ker Romi v teh občinah ne živijo od včeraj. Več desetletij so prisotni v
teh okoljih, vendar se ključni problemi, kot so slabe stanovanjske razmere, brezposelnost in
diskriminacija, še vedno niso rešili. Če se župani ne bodo aktivno zavzemali za izboljšanje življenjskih
razmer Romov in za spodbujanje vključevanja v družbo, se bodo napetosti še naprej stopnjevale.
Ključni problem, ki ga izpostavlja Zveza Umbrella-Dežnik, je tudi neustrezna poraba sredstev,
namenjenih za romsko skupnost. Čeprav občine prejemajo sredstva, ki niso namensko vezana, pa se
ta pogosto ne uporabljajo za izboljšanje razmer in uresničevanje pravic Romov, temveč za druge
proračunske projekte. Primer Ribnice, kjer naj bi občina v letu 2024 prejela 260.000 evrov za romsko
skupnost, župan pa naj ne bi želel pojasniti, kam so bila ta sredstva porabljena, je zelo problematičen.
Če se sredstva dejansko ne vlagajo v reševanje socialnih, ekonomskih in izobraževalnih težav romske
skupnosti, se težave ne morejo odpraviti, kar vodi v nadaljnje nezadovoljstvo in frustracije.
Seveda je pomembno poudariti, kot to počne gospod Tahirović, da nasilje in kriminal nista rešitev.
Potrebno je jasno obsoditi vsako obliko nasilja in zagotoviti, da bodo storilci dejanja v Ribnici
ustrezno kaznovani. Vendar pa je hkrati nujno, da se lotimo reševanja sistemskih problemov, ki
prispevajo k napetim odnosom med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom. Kazniva dejanja
posameznikov ne smejo biti razlog za stigmatizacijo celotne romske skupnosti. Potrebno je razlikovati
med posamezniki, ki kršijo zakon, in med večino Romov, ki si želijo živeti v miru in sožitju z večinskim
prebivalstvom.
Rešitev je v boljši komunikaciji, medsebojnem spoštovanju in iskanju skupnih rešitev. Župani morajo
ugotoviti, da Romi niso problem, ampak del skupnosti. Potrebno je vlagati v izobraževanje,
zaposlovanje in stanovanjske razmere Romov, ter spodbujati dialog in medkulturno razumevanje. Le
tako bo mogoče zmanjšati napetosti in ustvariti bolj vključujočo in pravično družbo za vse.
Skratka, napad na ribniškega župana je tragičen dogodek, ki opozarja na globoke težave v odnosih
med romsko skupnostjo in lokalnimi oblastmi. Potrebno je preiti od medsebojnega obtoževanja k
konstruktivnemu dialogu in iskanju skupnih rešitev. Župani morajo prevzeti odgovornost za
izboljšanje življenjskih razmer Romov in za spodbujanje vključevanja v družbo. Samo tako bo mogoče
preprečiti nadaljnje nasilje in ustvariti bolj sožitno družbo za vse.
Članek pripravila: Maja Jelenc