Praznik »Erdelezi« v izvornem pomenu predstavlja praznik pomladi oz. pozdrav pomladi in
predstavlja tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po
svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, kjer živijo in
bivajo, kot del svoje družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved. V
romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako po obsegu in izvedbi te tradicije, vendar je
vsebinsko za vse romske skupnosti v osnovi ista, njeno osnovno sporočilo pa je novi začetek, dobro
zdravje in sreča. Je najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti
v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.
Čeprav se praznovanja praznika Erdelezi razlikujejo od države do države, obstajajo nekatere skupne
tradicije, ki segajo v stare čase. Pohodništvo v divjini, organiziranje festivalov in razvedril, priprava
posebne hrane – zlasti riževih jedi, značilnih za regije -, uživanje jagnjetine, pozornost na obleko,
obiskovanje sorodnikov in obdarovanje, prižiganje ognja in trikratni skok čez njega, dajanje miloščine,
obiskovanje svetišč, molitev, žrtvovanje živali – v našem primeru jagnje, valjanje na travi in izrekanje
želja za zdravje, srečo in blaginjo so med temi starimi in običajnimi tradicijami, je mogoče videti v
skoraj vseh regijah.
Ta praznik praznujejo vsi Romi, ne glede na to, ali so pravoslavni ali katoliški kristjani ali pripadniki
islamske vere. Za Rome kot »potujočo državo«, kot jih pogosto imenujejo pripadniki drugih narodov,
je konec poti, ko prideta sneg in zima, spomladi, ko pride toplejše vreme, pa se "kolo spet zažene". Ta
starodavni in najpomembnejši romski praznik Erdelezi je s prihodom Romov na Balkan konec 14. in v
začetku 15. stoletja našel svoje mesto in preživel v simbiozi z krščanskim praznikom Jurjevo. Erdelezi
se je leta 2016 tudi uvrstil na Unescov seznam Nesnovne kulturne dediščine.
Zveza Umbrella-Dežnik in partnerska organizacija RIC Anglunipe so 6. maja v romskem naselju v
Štepanji vasi uprizorili obeleževanje s kulturnim programom in predstavitvijo praznično obrednih
opravil praznika Erdelezi. Pri projektu so sodelovala romsko društva iz Ljubljane, ki so vključena v
Zvezo Umbrella-Dežnik. Obeležja praznika Erdelezi v romskem naselju se je udeležilo okoli 40 ljudi,
pripadnikov večinskega prebivalstva in drugih etničnih skupin, prevladovali pa so pripadniki romske
skupnosti. Obeleževanje tovrstnih praznikov je pomembno za romsko skupnost hkrati pa se s takšnimi
kulturnimi dogodki borimo tudi proti diskriminaciji in izključevanju ter morebitnemu večjemu
razumevanju romske skupnosti.
S projektom oz. predstavitvijo smo predstavili izvorne korenine romske skupnosti in njen pomen za
sodobno kulturo preko tradicionalnega romskega praznika, spodbujali k ohranjanju sestavin kulturne
dediščine romske skupnosti s poudarkom na zavedanju izvornih korenin in kulturne identitete,
spodbujali raziskovanje kulturne dediščine in spodbujali aktivno sodelovanje pripadnikov starejših
generacij z mlajšimi generacijami iz vrst romske skupnosti (prenos kulturnih izročil, običajev, folklore
ter specifične nošnje in romske kulinarike). Projekt je omogočil mlajši populaciji, da spozna in
prisluhne kako je praznik potekal v obdobju njihovih babic in dedkov. Temeljni namen obeleževanja
praznika Erdelezi je nadaljnje ohranjanje in osveščanje pripadnikov romske skupnosti s svojo
tradicionalno nematerialno kulturno dediščino, ki pomembno opredeljuje družbeno-zgodovinsko,
etnično-kulturno identiteto Romov. Ohranjanje tradicije tovrstnih praznikov so pomembni za krepitev
kulturne identitete in samozavesti pripadnikov romske skupnosti, saj je poudarek na mladih, ki bodo
praznične običaje ohranjali in jih prenašali na svoje otroke.
Obeleževanje tega praznika, ki pomeni konec zime in prebujanje pomladi in kot skupno tradicijo
značilna za številne narode (vzhodnega Sredozemlja oz. Bližnjega vzhoda , Balkana in širše), vsebuje
različna značilna opravila (čaščenje poganskega oz. predkrščanskega božanstva pomladi in plodnosti),
tako v času pred dnevom praznika kot v času praznika. V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne
jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega
mleka in ne jedo ovčjega mesa, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi. V pozdrav pomladi se na
praznični dan s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasi domove, pletejo se venci iz rastlinja in vejicami
mlade vrbe, ki se jih meče na strehe domov. Prinese se izvirska voda, v katero se potopijo jajca, cvetje
in vejice mlade vrbe, ki jih uporabljajo za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj verujejo, da se s
tem odstranijo negativnosti, ki so se dogodile v preteklem letu. Ponekod z vodo čistijo tudi zidove hiš.
Po kopanju in umivanju se Romi posebej svečano oblečejo v tradicionalne noše oz. oblačila, nadenejo
nakit, izvaja romska glasba (poje ob violini, tolkalih in harmoniki) in pleše romska kola pozno v noč.
Na ta dan se je meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in
družinske člane, ker prinaša v hišo življenje in radost.
Članek pripravil
Aleš Habič
