Nedavni incident v Ribnici, kjer naj bi bila dva Roma iz Kočevja fizično napadla ribniškega župana
Sama Pogorelca in kasneje še mladoletnega občana, je sprožil val ogorčenja in ponovno odprl
vprašanje kompleksnih odnosov med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom v Sloveniji. Kot
ugotavlja Zveza romske skupnosti Umbrella-Dežnik, ki je aktivno prisotna v romskih naseljih po
državi, opozarja, da se retorika med Romi in župani zaostruje, kar bi lahko imelo dolgoročne
negativne posledice za obe strani, še posebej ob iskanju rešitev za to občutljivo problematiko.
Nasilno dejanje nad županom in mladostnikom je nedopustno in ga je treba obsoditi. Vendar pa je
nujno, da se poglobimo v vzroke, ki so pripeljali do tega incidenta, in preučimo širši kontekst odnosov
med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom. Zveza Umbrella-Dežnik opozarja na
problematično retoriko nekaterih županov in pomanjkanje dialoga med župani in Romi.
Predsednik Zveze, gospod Tahirović, poudarja, da je retorika županov v jugovzhodni Sloveniji in
Prekmurju bistveno drugačna. Namesto konstruktivnega dialoga in iskanja skupnih rešitev, nekateri
župani, vključno s Pogorelcem iz Ribnice, uporabljajo "samovšečno retoriko", ki po mnenju Zveze
Umbrella-Dežnik samo "priliva olje na ogenj" že tako slabemu razumevanju. Podobna kritika leti na
druge župane iz JV Slovenije, predvsem Novega Mesta in Dobruške vasi. Obstaja zaskrbljenost, da je
nekaterim županom bolj pomembno pridobivanje političnih točk in ohranjanje oblasti kot pa iskanje
trajnostnih rešitev za probleme, s katerimi se sooča romska skupnost.
To je še posebej problematično, ker Romi v teh občinah ne živijo od včeraj. Več desetletij so prisotni v
teh okoljih, vendar se ključni problemi, kot so slabe stanovanjske razmere, brezposelnost in
diskriminacija, še vedno niso rešili. Če se župani ne bodo aktivno zavzemali za izboljšanje življenjskih
razmer Romov in za spodbujanje vključevanja v družbo, se bodo napetosti še naprej stopnjevale.

Ključni problem, ki ga izpostavlja Zveza Umbrella-Dežnik, je tudi neustrezna poraba sredstev,
namenjenih za romsko skupnost. Čeprav občine prejemajo sredstva, ki niso namensko vezana, pa se
ta pogosto ne uporabljajo za izboljšanje razmer in uresničevanje pravic Romov, temveč za druge
proračunske projekte. Primer Ribnice, kjer naj bi občina v letu 2024 prejela 260.000 evrov za romsko
skupnost, župan pa naj ne bi želel pojasniti, kam so bila ta sredstva porabljena, je zelo problematičen.
Če se sredstva dejansko ne vlagajo v reševanje socialnih, ekonomskih in izobraževalnih težav romske
skupnosti, se težave ne morejo odpraviti, kar vodi v nadaljnje nezadovoljstvo in frustracije.
Seveda je pomembno poudariti, kot to počne gospod Tahirović, da nasilje in kriminal nista rešitev.
Potrebno je jasno obsoditi vsako obliko nasilja in zagotoviti, da bodo storilci dejanja v Ribnici
ustrezno kaznovani. Vendar pa je hkrati nujno, da se lotimo reševanja sistemskih problemov, ki
prispevajo k napetim odnosom med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom. Kazniva dejanja
posameznikov ne smejo biti razlog za stigmatizacijo celotne romske skupnosti. Potrebno je razlikovati
med posamezniki, ki kršijo zakon, in med večino Romov, ki si želijo živeti v miru in sožitju z večinskim
prebivalstvom.
Rešitev je v boljši komunikaciji, medsebojnem spoštovanju in iskanju skupnih rešitev. Župani morajo
ugotoviti, da Romi niso problem, ampak del skupnosti. Potrebno je vlagati v izobraževanje,
zaposlovanje in stanovanjske razmere Romov, ter spodbujati dialog in medkulturno razumevanje. Le
tako bo mogoče zmanjšati napetosti in ustvariti bolj vključujočo in pravično družbo za vse.
Skratka, napad na ribniškega župana je tragičen dogodek, ki opozarja na globoke težave v odnosih
med romsko skupnostjo in lokalnimi oblastmi. Potrebno je preiti od medsebojnega obtoževanja k
konstruktivnemu dialogu in iskanju skupnih rešitev. Župani morajo prevzeti odgovornost za
izboljšanje življenjskih razmer Romov in za spodbujanje vključevanja v družbo. Samo tako bo mogoče
preprečiti nadaljnje nasilje in ustvariti bolj sožitno družbo za vse.

Članek pripravila: Maja Jelenc

V Romskem informacijskem centru Anglunipe (RIC Anglunipe) smo z velikim ponosom in veseljem
uspešno zaključili obsežno serijo izobraževalnih delavnic romskega jezika. Namen teh delavnic je bil
dvojen: okrepiti zavest o pomenu ohranjanja in razvoja romskega jezika kot temeljnega stebra
romske identitete ter ponuditi praktično znanje tako popolnim začetnikom kot tudi tistim, ki so želeli
poglobiti svoje znanje. Odziv je bil izjemen, kar potrjuje vitalnost in zanimanje za ta edinstven jezik.
Pomen jezika: Več kot le besede
Pomen jezika, še posebej romskega, presega zgolj komunikacijo; je nosilec kulture, zgodovine,
tradicije in kolektivnega spomina. V času globalizacije in hitrih sprememb je ohranjanje maternega
jezika ključnega pomena za identiteto in dostojanstvo vsake skupnosti. Zato so delavnice v RIC
Anglunipe poudarile ne le pravilno rabo, temveč tudi globok kulturni pomen vsake besede in fraze.
Raziskovali smo, kako jezik prepleta preteklost s sedanjostjo in kako je ključen za prihodnost
romskega naroda.

 
Poglobljene delavnice romskega jezika: Od zgodovine do raznolikosti
Serija poglobljenih delavnic, namenjenih širšemu razumevanju romskega jezika, se je odvijala skozi tri
ključne termine, vsak s posebnim poudarkom:
23. maj: Uvod v romski jezik: zgodovina, razvoj in pomen. Ta uvodna delavnica je udeležencem
ponudila fascinanten vpogled v tisočletno potovanje romskega jezika od njegovih indijskih korenin,
skozi selitve in stike z drugimi kulturami, do današnje oblike. Predstavljena je bila geneza jezika,
njegov razvoj skozi stoletja in vpliv, ki so ga imeli različni jeziki in kulture na njegovo strukturo in
besedišče. Udeleženci so spoznali, zakaj je romski jezik ključen element ohranjanja in izražanja
romske identitete in zakaj je njegovo aktivno ohranjanje in prenašanje na mlajše generacije tako
pomembno.
30. maj: Pravopis romskega jezika: pravila in smernice. Pismenost je temelj vsakega jezika, še posebej
v sodobnem svetu, kjer digitalna komunikacija igra vedno večjo vlogo. Na tej delavnici so se
udeleženci seznanili s standardiziranimi pravili romskega pravopisa, ki so ključna za enotno pisno
komunikacijo in preprečevanje nesporazumov. Podrobno smo obravnavali fonetiko, morfologijo in
sintakso romskega jezika, udeležencem pa smo ponudili praktične vaje za pravilno zapisovanje in
razumevanje pisanega romskega besedila. Cilj je bil udeležencem omogočiti samozavestno
ustvarjanje in branje besedil v romskem jeziku.
6. junij: Različice in dialekti romskega jezika: raznolikost in bogastvo. Romski jezik ni monoliten; je živ
in dinamičen organizem, bogat z različnimi dialekti, ki odražajo zgodovino in zemljepisno razpršenost
romskih skupnosti po svetu. Ta delavnica je poudarila lepoto te raznolikosti, predstavila glavne
dialektalne skupine (npr. Gurbetski, kalderaški, sintski, ..) in razložila, kako kljub razlikam v izgovarjavi
in besedišču obstaja skupno jezikovno jedro, ki povezuje vse govorce romskega jezika. Spoznali smo,
kako ti dialekti odražajo specifične kulturne in zgodovinske izkušnje posameznih romskih skupnosti in
kako prispevajo k bogastvu celotnega romskega jezika.
Poleg poglobljenih tem smo v RIC Anglunipe organizirali tudi "Začetne delavnice romskega jezika",
serijo šestih delavnic, posebej zasnovanih za popolne začetnike, ki si želijo osvojiti prve korake v
romskem jeziku in pridobiti osnovno konverzacijsko znanje. Posebno pozornost smo namenili
praktični rabi in ustvarjanju prijetnega okolja za učenje:

19. maj: Osnovne fraze in pozdravi. Prvo srečanje je bilo posvečeno tistim temeljem, ki omogočajo
takojšnjo komunikacijo. Udeleženci so se naučili, kako pozdraviti, se predstaviti, vprašati za ime in
izraziti osnovne vljudnosti. Skozi interaktivne role-playing vaje smo udeležencem odstranili strah pred
govorjenjem in jih opremili z orodji za vsakdanje interakcije, s poudarkom na avtentičnih izgovorjavah
in kulturnem kontekstu pozdravov.
26. maj: Številke, barve in dnevi v tednu. Druga delavnica je nadgradila osnovne fraze z besediščem,
ki je nepogrešljivo v vsakdanjem življenju. Udeleženci so se skozi zabavne in interaktivne vaje naučili
štetja do deset, prepoznavanja in poimenovanja osnovnih barv ter dni v tednu. To znanje je ključnega
pomena za opisovanje okolice, razumevanje navodil in orientacijo v času, kar jim že v začetni fazi
omogoča širšo komunikacijo.
Vse delavnice so potekale v sproščenem, a strokovnem vzdušju, pod vodstvom izkušenega
poznavalca romskega jezika, g. Harisa Tahirovića. Poudarek je bil na interaktivnosti, dialogu in
praktičnih vajah, ki so udeležencem omogočile takojšnje preizkušanje naučenega in aktivno
sodelovanje. Poseben poudarek je bil tudi na kulturnem kontekstu, saj jezik ni le skupek besed,
temveč ogledalo duše naroda. Udeleženci, med katerimi so bili tako pripadniki romske skupnosti kot
tudi širša javnost – študenti, raziskovalci, socialni delavci in vsi, ki so preprosto želeli spoznati romsko
kulturo –, so izrazili veliko zadovoljstvo in navdušenje nad pridobljenim znanjem in izkušnjami.
Zaključek te serije delavnic ni konec, temveč nov začetek. RIC Anglunipe ostaja zavezan k promociji in
ohranjanju romskega jezika ter k spodbujanju medkulturnega dialoga in razumevanja. Z uspehom teh
delavnic smo potrdili, da je romski jezik živ, vitalen in da zanj obstaja veliko zanimanje. Nadaljevali
bomo z našimi prizadevanji za krepitev njegovega položaja in za ustvarjanje priložnosti za vse, ki ga
želijo spoznati, učiti in govoriti. Hvala vsem udeležencem in predavateljem, ki so s svojo prisotnostjo
in strastjo omogočili to nepozabno izobraževalno izkušnjo in dokazali, da je jezik most, ki povezuje
ljudi in kulture!
Izvedbo delavnic romskega jezika je omogočilo in financiralo Ministrstvo za kulturo RS.

Tekst: Maja Jelenc
Foto: ric

Spoštovani poslušalci in poslušalke,
vabimo vas, da se nam pridružite v četrtek, 5. junija 2025, ob 18.00 uri na radiu Romano Anglunipe,
kjer bomo gostili predstavnice Centra za socialno delo Vič Rudnik iz Ljubljane. V tokratni oddaji se
bomo posvetili pomembnim vprašanjem, ki se tičejo romske skupnosti v Ljubljani in širše.
Z našimi gostjami  Snežana Grujić  in Sara Zvljenk se bomo pogovarjali o splošnih temah, ki zadevajo življenje Romov v Ljubljani.
Zanima nas, s kakšnimi izzivi se srečujejo na CSD Vič Rudnik pri delu s pripadniki romske skupnosti.
Dotaknili se bomo različnih področij, kot so socialna vključenost, dostop do storitev in podpora, ki jo
potrebujejo romske družine.
V oddaji bomo raziskali, ali se na CSD soočajo s kakšnimi specifičnimi težavami romske skupnosti in
kako jih rešujejo. Prav tako nas zanimajo njihove izkušnje in vpogledi v izboljšanje življenjskih razmer
Romov v Sloveniji.
Osredotočili se bomo tudi na ključne vidike, kot so bivanjske razmere, ki pogosto predstavljajo velik
izziv za romske družine. Pogovarjali se bomo o pomembnosti izobraževanja, vključno z obiskovanjem
vrtcev in šole, ter o tem, kako lahko spodbudimo večjo vključenost romskih otrok v izobraževalni
sistem. Zanimali nas bodo konkretni predlogi naših gostij, kako bi lahko uredili situacijo na teh
področjih in ustvarili boljše pogoje za življenje romske skupnosti v Sloveniji.
Pridružite se nam v informativni in konstruktivni razpravi, ki bo osvetlila pomembne teme in ponudila
vpogled v izzive in priložnosti romske skupnosti. Vaše mnenje in poslušanje sta nam zelo pomembna!

Vljudno vabljeni k poslušanju!

Ekipa Radia Romano Anglunipe

Oddajo podpira: Ministrstvo za kulturo in Svet romske skupnosti RS