Strasbourg, 29. april 2025 – Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Michael O’Flaherty je od 22. do 25. aprila 2025 obiskal Severno Makedonijo, med katerim se je osredotočil na človekove pravice Romov v okviru večdržavnega pregleda njihovega položaja v Evropi in na posledice resnih okoljskih izzivov za človekove pravice. Oblasti Severne Makedonije se je zahvalil za sodelovanje in odprte razprave.

Komisar pohvali Severno Makedonijo za njeno dolgoletno zavezanost spodbujanju vključevanja in enakosti Romov, zlasti s sprejetjem zaporednih nacionalnih strategij in tematskih akcijskih načrtov. Priznava pomembne dosežke, med katerimi so priznanje Romov v ustavi, napredek pri izkoreninjenju apatridnosti in izboljšanje dostopa romskih otrok do izobraževanja. Priznava tudi pomembno vlogo živahne romske civilne družbe v državi in ​​dejstvo, da so Romi, vključno z vplivnimi Rominjami, prisotni v državnih institucijah in sodelujejo pri oblikovanju ustreznih politik. »Oblasti spodbujam, naj si še naprej prizadevajo za pravično zastopanost Romov v javni upravi v skladu z zakonom in naj še naprej posvečajo posebno pozornost krepitvi vloge romskih žensk in deklet na vseh področjih življenja.«

Kljub tem pozitivnim korakom komisar ugotavlja, da sistemske ovire še vedno obstajajo. Romi ostajajo najbolj marginalizirana skupina v družbi in se še naprej soočajo z diskriminacijo na številnih področjih življenja. »Pozivam vlado, naj zagotovi učinkovitejše usklajevanje med ministrstvi in ​​lokalnimi oblastmi za učinkovito izvajanje strategij po vsej državi,« je dejal komisar. Romi na primer v nekaterih delih države še vedno živijo v podstandardnih razmerah v naseljih zaradi nesprejetja urbanističnih načrtov in težav pri zagotavljanju legalizacije stanovanj. »Zbiranje in objavljanje razčlenjenih podatkov je bistvenega pomena za zagotovitev natančnega spremljanja rezultatov in omogočanje resničnega napredka v življenju Romov,« je poudaril komisar.

Komisar nadalje poziva k ozaveščanju o identiteti in kulturni dediščini Romov ter k njihovemu praznovanju ter k učinkovitemu boju proti anticiganizmu, ki je v družbi še vedno razširjen. Komisarja skrbi vztrajno etnično profiliranje s strani policije, policijsko nasilje in primeri slabega ravnanja z Romi v zaporih, kljub ukrepom, ki so jih oblasti sprejele v okviru izvršitve skupine zadev Kitanovski in drugi proti Severni Makedoniji. Oblasti poziva, naj okrepijo mehanizme odgovornosti, zagotovijo, da se nasilje ne tolerira, in izboljšajo učinkovitost usposabljanja o boju proti diskriminaciji za uradnike organov pregona in kazenskega pravosodja.

Komisar je posebno pozornost namenil najbolj ranljivim in prikrajšanim med Romi, vključno z otroki z ulice, ki živijo v hudi revščini in katerih človekove pravice je treba nujno zaščititi. Komisar priznava, da trajnostno reševanje njihovega položaja zahteva večdimenzionalni pristop, vendar poziva oblasti, naj povečajo sredstva, ki so na voljo za dnevne centre za varstvo otrok z ulice, ki zagotavljajo varno okolje in dostop do nekaterih izobraževalnih priložnosti.

Na področju izobraževanja komisar poziva oblasti, naj nadaljujejo s prizadevanji za popolno izvršbo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Elmazova in drugi proti Severni Makedoniji, vključno s sodelovanjem z lokalnimi oblastmi pri reševanju dejanske segregacije romskih otrok v šolah. »Vključujoče izobraževanje je ključnega pomena za izgradnjo socialne kohezije in ločevanju otrok v šolah se je treba vedno izogibati,« pravi komisar. Nazadnje je opozoril na nesorazmeren vpliv degradacije okolja na Rome, zlasti na tiste, ki živijo ob odlagališčih odpadkov in industrijskih območjih ali so izpostavljeni prekomerni onesnaženosti zraka zaradi slabe kakovosti stanovanj in sežiganja odpadkov za ogrevanje zaradi pomanjkanja dostopa do varnih virov energije.

Druga osrednja tema obiska komisarja je bila medsebojna povezanost zdravega okolja in varstva človekovih pravic za vse v družbi. Komisar priznava, da je Severna Makedonija pogodbenica vseh glavnih mednarodnih instrumentov o okolju, da si prizadeva za uskladitev z evropskimi standardi na tem področju in da je vodilna pri priznavanju pravice do zdravega okolja v ustavi in ​​ekocida v kazenskem zakoniku.

Vendar komisar ugotavlja, da je degradacija okolja v državi resen problem za pravice ljudi do življenja, zdravja, stanovanja ter vode in sanitarij. Onesnaženost zraka je velika nadloga, skupaj s pomisleki glede učinkovitega zbiranja odpadkov, ravnanja s strupenimi odlagališči in onesnaževanja vode. »Učinkovitejše izvajanje mednarodnih zavez in domače zakonodaje je bistvenega pomena za varovanje človekovih pravic,« je dejal komisar in dodal: »Z zaskrbljenostjo ugotavljam, da je dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah še vedno omejen, in pozivam oblasti, naj odstranijo praktične in pravne ovire, ki posameznikom in skupnostim preprečujejo učinkovito obrambo svojih pravic pred sodišči.«

Komisar O’Flaherty nadalje spodbuja sprejetje dolgo pričakovanega zakona o podnebju, ki bi zagotovil pravno podlago za podnebne ukrepe Severne Makedonije v skladu z mednarodnimi zavezami, kot je Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja. Opozarja, da bi moral biti zakon razvit na participativen in pregleden način ter usklajen z načeli človekovih pravic. V tem kontekstu se je skliceval na sodbo velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Verein KlimaSeniorinnen Schweiz in drugi proti Švici, ki opredeljuje pozitivne obveznosti držav, da sprejmejo konkretne ukrepe za preprečevanje predvidljivih vplivov podnebnih sprememb, in državam zagotavlja načrt za ukrepe, s katerimi naj bi spoštovale svoje obveznosti glede človekovih pravic na tem področju.

Komisar O’Flaherty je obravnaval dodatna vprašanja splošnega pomena za spoštovanje človekovih pravic. Organizacije civilne družbe so poročale o hudem vplivu zmanjšanja financiranja ZDA na njihovo delovanje, kar vpliva na številne organizacije, zlasti tiste, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic LGBTI oseb, svobode medijev in boja proti korupciji. Poziva oblasti in donatorje, naj zagotovijo, da lahko te organizacije nadaljujejo svoje ključno delo. Komisar poziva tudi oblasti, naj sprejmejo zakon o instituciji varuha človekovih pravic in okrepijo institucijo, da bo lahko zaprosila za status A nacionalne institucije za človekove pravice v skladu s Pariškimi načeli ZN. Oblasti spodbuja, naj ohranijo dobro reputacijo države in izvršijo vse čakajoče sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, vključno s primerom X. proti Severni Makedoniji o pravnem priznavanju spola.

Pripombe komisarja bodo kmalu na voljo.

Med obiskom Severne Makedonije se je komisar srečal s podpredsednikom vlade in ministrom za okolje in prostorsko načrtovanje Izetom Medzitijem; ministrom za zunanje zadeve Timčom Mucunskim; ministrom za pravosodje Igorjem Filkovim; ministrico za izobraževanje Vesno Janevsko; namestnikom ministra za socialno politiko, demografijo in mladino Gjokom Velkovskim in direktorico Državnega inšpektorata za okolje Ivano Ginovsko. Komisar se je srečal tudi z varuhom človekovih pravic Severne Makedonije Naserjem Ziberijem in člani Komisije za preprečevanje in zaščito pred diskriminacijo. Pogovoril se je s predstavniki Združenih narodov in delegacije EU. Posvetoval se je tudi z organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic, ki se ukvarjajo z vprašanji, obravnavanimi med obiskom. Komisar je obiskal občino Šuto Orizari v Skopju, ki velja za eno redkih romskih občin v Evropi, kjer se je srečal z županom Kurtom Dudushom in obiskal naselje brez infrastrukture, preden je obiskal vrtec za otroke z ulice.