V želji po izboljšanju socialne vključenosti in kvalitete življenja romske skupnosti v Ljubljani in širše, je
Center za socialno delo (CSD) Ljubljana, natančneje Aktiva SVS Centra za socialno delo Ljubljana,
organiziral pomembno srečanje s predstavniki Društva Anglunipe in Zveze Umbrella-Dežnik. Srečanje,
ki je potekalo v četrtek, 8. maja 2025, v prostorih enote Ljubljana Vič-Rudnik, predstavlja korak naprej
v smeri krepitve sodelovanja med institucijami socialnega varstva in organizacijami, ki aktivno
delujejo v romski skupnosti.
Srečanja se je udeležil Haris Tahirović, predsednik Društva Anglunipe in Zveze Umbrella-Dežnik, ki je
ključna osebnost prizadevanj za izboljšanje položaja Romov v Sloveniji. V svoji predstavitvi je poudaril
široko mrežo delovanja društva, ki sega po celotni državi in vključuje različne romske skupnosti. "Naš
primarni cilj je omogočiti Romom polno integracijo v slovensko družbo," je dejal Tahirović. "Pri tem
velik poudarek namenjamo izobraževanju, ki je ključno za premagovanje ovir in ustvarjanje boljših
priložnosti za prihodnje generacije."
Tahirović je izpostavil tudi svojo aktivno vlogo v komisiji za romska vprašanja pri MOL in
soustanoviteljstvo prve romske radijske oddaje, kar priča o njegovi predanosti promociji romske
kulture in ozaveščanju o izzivih, s katerimi se sooča romska skupnost.
V osrednjem delu srečanja se je razvila živahna razprava o položaju Romov v Ljubljani. Tahirović je
izpostavil, da je diskriminacija, žal, še vedno močno prisotna. "Zato je integracija in izobraževanje še
toliko bolj pomembno," je poudaril. "Moramo vključevati otroke in mladostnike v šolanje ter jih
usmerjati k pridobivanju znanj in veščin, ki jim bodo omogočile vključitev na trg dela."
Udeleženci so se dotaknili tudi primerov dobrih praks in izzivov pri delu z romskimi skupnostmi v
tujini, izmenjali izkušnje in analizirali konkretne primere iz prakse CSD. Tahirović je predstavil tudi
konkretne aktivnosti, ki jih izvaja Društvo Anglunipe in Zveza Umbrella-Dežnik, vključno s
tolmačenjem, sodelovanjem z različnimi institucijami in nevladnimi organizacijami ter organizacijo
letovanj za mlade. "Želimo ustvariti varno in spodbudno okolje za mlade Rome, kjer lahko razvijajo
svoje potenciale in gradijo boljšo prihodnost," je zaključil Tahirović.
Srečanje je bilo izjemno konstruktivno in je omogočilo poglobljen vpogled v problematiko romske
skupnosti ter izzive, s katerimi se soočajo tako posamezniki kot organizacije, ki delujejo na tem
področju. Obljublja nadaljnje sodelovanje med CSD Ljubljana in društvoma Anglunipe in Zvezo
Umbrell-Dežnik, ki bo usmerjeno v iskanje učinkovitih rešitev za izboljšanje socialne vključenosti
Romov in krepitev njihovega položaja v družbi. V prihodnje se načrtujejo skupne aktivnosti, projekti
in izobraževanja, ki bodo prispevali k boljši integraciji romske skupnosti in zmanjševanju
diskriminacije. S takšnimi prizadevanji se CSD Ljubljana aktivno zavzema za ustvarjanje bolj
vključujoče in pravične družbe za vse njene člane.

Članek pripravila: Maja Jelenc

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na posebni oddaji, ki bo v četrtek, 15. maja 2025, ob 18.00
uri. Tokrat bomo posvetili našo pozornost pomembni temi, ki zadeva prihodnost starševstva,
družinskih prejemkov in socialne varnosti, s posebnim poudarkom na vplivu na romsko skupnost.
Le nekaj dni prej, 6. maja 2025, je Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in
invalide brez glasu proti potrdil dopolnjena predloga sprememb zakonov o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih ter o socialnovarstvenih prejemkih, ki ju je vložila Nova Slovenija (NSi). Ti
predlogi zdaj čakajo na obravnavo na seji Državnega zbora. Med najbolj izpostavljenimi
spremembami je določilo, ki predvideva posledice za družine, kjer otrok ne obiskuje šole.
V naši oddaji bomo poglobljeno analizirali te predlagane spremembe in se spraševali, kako bodo
vplivale na romsko skupnost, ki je v teh zakonih zajeta kot ciljna skupina. Razpravljali bomo o
naslednjih ključnih vprašanjih:
Kaj natančno prinašajo te spremembe?
Kako bodo te spremembe vplivale na romske družine?
Kakšni so možni ukrepi za zaščito interesov romske skupnosti?
Kakšne so pravice romskih družin in kako jih lahko uveljavljajo? Podali bomo praktične nasvete in
informacije o tem, kako lahko romske družine dostopajo do potrebnih informacij in podpore.
V oddaji bomo gostili sogovornike in predstavnike romske skupnosti, ki bodo delili svoje poglede in
izkušnje. Prisluhnili bomo različnim mnenjem in poskušali oblikovati celovit pogled na to pomembno
temo.
Romano Anglunipe verjame, da je informiranost ključna za opolnomočenje skupnosti. Zato vas
vabimo, da nas poslušate in se aktivno vključite v razpravo. Vaše mnenje je pomembno!
Pridružite se nam torej v četrtek, 15. maja 2025, ob 18.00 uri na Radiu Anglunipe in skupaj razmislimo
o prihodnosti naše skupnosti!

Ekipa Radia Anglunipe

Oddajo podpirata: Svet romske skupnosti RS in MK.RS

Pozor, pozor, spoštovani poslušalci Radia Anglunipe!
Pripravite se na posebno in praznično obarvano izdajo vaše najljubše romske radijske oddaje! V
četrtek, 8. maja 2025, ob natanko 18. uri, vas vabimo, da se nam pridružite v edinstvenem radijskem
popotovanju, kjer bomo raziskovali bogastvo romske kulture in tradicije.
Ta teden bo v središču naše pozornosti praznik, ki odmeva v srcih Romov po vsem svetu – Erdelezi,
znan tudi kot Đurđevdan. 6. maja Romi slovesno praznujejo ta dan, ki je prežet z običaji, verovanji in
radostjo. V oddaji Romano Anglunipe se bomo poglobili v to praznovanje in vam razkrili vse njegove
skrivnosti.
Spremljajte nas, ko bomo raziskovali, kako Romi praznujejo Erdelezi po različnih delih sveta. Odkrili
bomo rituale, ki se prenašajo iz roda v rod, in spoznali, kako so se skozi čas spreminjali in prilagajali.
Razložili vam bomo simboliko, ki stoji za vsakim dejanjem in obredom, ter vam pomagali razumeti
globok pomen tega praznika.
Zakaj je Erdelezi tako pomemben za romsko skupnost? V naši oddaji bomo razpravljali o kulturnem in
identitetnem pomenu tega praznika. Raziskali bomo, kako praznovanje Erdelezija krepi vezi znotraj
romske skupnosti in ohranja njeno edinstveno dediščino. Dotaknili se bomo tudi vloge izročila pri
prenosu znanja in vrednot na mlajše generacije.
Seveda pa oddaja Romano Anglunipe ne bi bila popolna brez vrhunske romske glasbe! Ponudili vam
bomo izbor najboljših romskih izvajalcev, ki vas bodo s svojimi ritmi in melodijami popeljali naravnost
v srce romske kulture. Pripravite se na ples in petje z nami!
Ne zamudite te izjemne oddaje, ki bo osvetlila lepoto in bogastvo romske kulture. V četrtek, 8. maja
2025, ob 18. uri, vklopite Radio Anglunipe in se nam pridružite na praznovanju Erdelezija!

Veselimo se vašega poslušanja!

Vaša ekipa Radia Anglunipe.

Vsako leto 3. maja obeležujemo Svetovni dan svobodnega novinarstva, dan, ki nas ne opominja le na temeljne človekove pravice do izražanja, pač pa tudi na globoko odgovornost, ki jo ta svoboda prinaša. Odgovornost do iskanja in poročanja resnice ne glede na težavnost, do spoštovanja človekovega dostojanstva vsakega posameznika in do varovanja raznolikosti glasov, ki bogatijo našo družbo. V dobi, ko novinarstvo v mnogih kotičkih sveta postaja tarča političnih pritiskov, ekonomskih interesov in celo brutalnega nasilja, se pomen neodvisnega, poštenega in svobodnega poročanja kaže z neizprosno ostrino. Svoboda novinarstva ni nekaj samoumevnega, temveč nekaj, za kar se je treba neprestano boriti, jo skrbno varovati in jo z vsakim dejanjem znova in znova udejanjati.

Vendar pa se za to plemenito idejo pogosto skriva kruta realnost, ki še posebej prizadene ranljive skupine v družbi, kot je romska skupnost. Medtem ko se zavzemamo za svobodo medijev kot temelj demokratične družbe, se moramo soočiti z dejstvom, da je ta ista svoboda včasih zlorabljena in izkoriščena za širjenje sovraštva, stereotipov in diskriminacije. Ironično, prav tisti mediji, ki bi morali biti glas zatiranih in marginaliziranih, pogosto prispevajo k njihovi stigmatizaciji.

Žalostno je, da je romska skupnost v novinarskih člankih in drugih medijskih objavah še vedno prepogosto tarča sovražnega govora in diskriminacije. Namesto da bi poročali o njihovih dosežkih, kulturi, izzivih in prispevkih k družbi, so Romi pogosto prikazani skozi prizmo negativnih stereotipov, ki poudarjajo kriminal, revščino in socialno izključenost. Takšna pristranska in senzacionalistična poročanja ne samo da škodujejo ugledu romske skupnosti, ampak tudi poglabljajo predsodke in diskriminacijo v družbi.

Pri Zvezi Umbrella-Dežnik želimo v tem kontekstu posebej opozoriti na pereč problem, s katerim se sooča romska skupnost v medijih. Žal opažamo, da je romska skupnost bodisi v televizijskih programih, tiskanih medijih ali na spletnih platformah vse prepogosto tarča sovražnega govora, diskriminacije in stereotipizacije. Takšno poročanje ne samo da škoduje posameznikom in škodi njihovemu ugledu, ampak tudi prispeva k ustvarjanju in ohranjanju negativne podobe o celotni romski skupnosti, kar pa posredno vpliva na njihovo socialno vključenost in enakopravnost v družbi.

Sovražni govor in diskriminacija v medijih imata resne posledice za romsko skupnost. Pripomoreta k ustvarjanju sovražnega okolja, ki otežuje njihovo vključevanje v družbo, spodbujata rasistično nasilje in diskriminacijo na področjih zaposlovanja, izobraževanja in stanovanjske politike. Takšne predstavitve ne upoštevajo kompleksnosti in raznolikosti znotraj romske skupnosti in prispevajo k generalizaciji, ki je škodljiva in neresnična. Poleg tega se lahko sovražni govor pojavi tudi v obliki neposrednih žalitev, groženj in pozivov k nasilju nad Romi, kar ustvarja ozračje strahu in negotovosti.Poleg tega pa negativna medijska podoba negativno vpliva na samozavest in identiteto mladih Romov, ki se morajo vsakodnevno soočati s stigmo in predsodki.

Zato je ključnega pomena, da se novinarji in medijski uredniki zavedajo svoje odgovornosti in da pri poročanju o romski skupnosti spoštujejo etične standarde in načela profesionalnega novinarstva. To pomeni, da morajo biti objektivni, nepristranski in da morajo preverjati dejstva, preden objavijo kakršne koli informacije. Prav tako je pomembno, da se izogibajo stereotipom in da romsko skupnost predstavljajo na celovit in uravnotežen način, ki odraža njihovo raznolikost in kompleksnost.

Svoboda medijev ne sme biti izgovor za širjenje sovraštva in nestrpnosti. Novinarji imajo moralno in etično dolžnost poročati objektivno, nepristransko in spoštljivo, pri čemer morajo upoštevati človekovo dostojanstvo vsakega posameznika. Pomembno je, da mediji aktivno prispevajo k razbijanju stereotipov o Romih in promovirajo njihovo pozitivno podobo v družbi. To lahko storijo tako, da poročajo o uspehih in dosežkih Romov, da predstavijo njihove zgodbe in izkušnje ter da omogočijo Romom, da sami izrazijo svoje mnenje in poglede na svet.

Poleg medijev imamo tudi mi, kot družba, odgovornost, da se borimo proti sovražnemu govoru in diskriminaciji Romov. To lahko storimo tako, da se ozaveščamo o predsodkih in stereotipih, ki jih imamo o Romih, da se upremo, ko slišimo ali vidimo sovražni govor, in da podpremo organizacije, ki delajo za pravice in enakost Romov.

Svoboda tiska mora služiti kot orodje za spodbujanje socialne pravičnosti, enakosti in vključevanja. Le tako lahko ustvarimo družbo, v kateri bodo vsi glasovi slišani in spoštovani, ne glede na njihovo etnično pripadnost, versko prepričanje ali socialni status. Za romsko skupnost to pomeni, da se bo njihov glas končno slišal brez izkrivljanja, da bodo njihove zgodbe pripovedovane s sočutjem in razumevanjem, in da bodo njihove pravice zaščitene. To je naš skupni izziv in naša odgovornost.

Članek pripravila: Maja T. Jelenc