Slovenija bi morala kot članica Evropske unije že pred vstopom v Unijo urediti te stvari in standard Romov dvigniti na višjo raven, ne pa, da še vedno živijo v gozdu.

Ljuan Koko

false

Ob 8. aprilu, svetovnem dnevu Romov, je 5. november razglašen za svetovni dan romskega jezika, saj so na ta dan leta 2008 prvič predstavili Romsko-hrvaški in Hrvaško-romski slovar. To sta edina svetovna dneva, ki ju Romi po vsem svetu tudi praznujejo in priznavajo.

V tej svobodi nam je dana možnost, da poiščemo svojo kulturno identiteto, katere najizrazitejši izraz je jezik … V teh uspešnih zgodbah o legalizaciji in urejanju izjemno slabih romskih naselij smo priča zanemarjanju romskega jezika, saj s težnjo po nenehnem dokazovanju slovenski družbi želimo prikazati rezultat integracije, ki pa se žal nagiba k asimilaciji.

V Evropi je več kot 17 milijonov Romov in romski jezik je priznan kot uradni jezik, še pravi Tahirović, ki poudarja nujno potrebo po njegovi standardizaciji. “Želimo, da ima romščina status uradnega jezika, tako kot na primer v Makedoniji ali na Kosovu. V Sloveniji mu je priznan status manjšinskega jezika, a standardiziran še ni.” Zakaj se romskega jezika ne bi učili že v osnovni šoli, kot denimo angleškega jezika, se sprašuje. Prepričan je namreč, da romski jezik v slovenskem prostoru izginja, še posebej v urbanih okoljih.

Na okrogli mu, ki jo je Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik organizirala z Društvom romski informacijski center Slovenije – Anglunipe, je spregovoril tudi prevajalec in aktivist za izboljšanje položaja Romov v svetu Ljuan Koko iz Srbije, avtor številnih knjig o Romih in težavah, povezanih z romsko skupnostjo. Prepričan je, da bo rimski jezik umrl zdaj, če se kaj ne ukrene pri izobraževanju.

Kot primer omenja Srbijo, kjer imajo 185 šolanih pedagoških asistentov, 85 moderatorjev, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi težavami Romov, in 60 lokalnih koordinatorjev v občinah za reševanje problematike romskih vprašanj. Na filološki fakulteti obstaja od novega šolskega leta katedra za romski jezik, kmalu pa bo romski jezik v 85 osnovnih šolah postal del učnega načrta. “Tako se krepita integracija in ustvarjanje novega položaja Romov v svetu,” pravi.

“Slovenija bi morala standard Romov dvigniti na višjo raven”

Koko ne razume, zakaj živijo nekateri Romi v Sloveniji brez osnovnega življenjskega standarda, v baraki brez vode in elektrike. “Slovenija bi morala kot članica Evropske unije že pred vstopom v Unijo urediti te stvari in standard Romov dvigniti na višjo raven, ne pa, da še vedno živijo v gozdu,” pravi. Rome pa je opozoril, da se morajo za boljši standard angažirati predvsem sami.

Profesor na zagrebški filozofski fakulteti Ljatif Demirin nevarnost izginjanja romskega jezika pripisuje predvsem slabi berljivosti knjig. Kot navaja, izidejo v Evropi letno le štiri knjige v romskem jeziku, knjige bere le 0,01 odstotka Romov, medtem ko v Sloveniji letno izide 8.700 knjižnih naslovov, knjige pa bere 47 odstotkov Slovencev.

Darko Rudaš: “Dokazovanje integracije se žal nagiba k asimilaciji”

Na večjo pozornost, ki bi jo morali posvetiti razvijanju in ohranjanju romskega jezika, je ob svetovnem dnevu tega opozoril tudi predsednik Foruma romske skupnosti Slovenije Darko Rudaš. Romi večinoma nimamo zapisane svoje zgodovine, prav tako nimamo svojega enotnega jezika, zato je prav, da se vsaj enkrat na leto spomnimo našega jezika in ga obudimo, je poudaril.

Stopnja budnosti narodne in kulturne zavesti Romov je bila skozi zgodovino različna in je bila vedno pogojena z zgodovinskimi okoliščinami, razlaga. Tako se Romi po svetu po njegovih besedah spopadajo z raznovrstnimi težavami, vendar so v Sloveniji svoboden narod, kar je najpomembneje. “V tej svobodi nam je dana možnost, da poiščemo svojo kulturno identiteto, katere najizrazitejši izraz je jezik,” je dodal. “V teh uspešnih zgodbah o legalizaciji in urejanju izjemno slabih romskih naselij smo priča zanemarjanju romskega jezika, saj želimo s težnjo po nenehnem dokazovanju slovenski družbi prikazati rezultat integracije, ki pa se žal nagiba k asimilaciji.”

“Več ko se bo slišala romska beseda, bolj bo sprejeta v slovenski družbi”

Rudaš ima občutek, da želijo Romi v Sloveniji včasih preveč ugajati večini in pohlevno pokazati, kako so se dvignili na raven večinskega naroda, tudi s tem, da rečejo, kako lepo doni slovenska glasba v romskih naseljih. “Seveda pa se tu postavlja vprašanje, ali so Romi ob tem izgubili del sebe,” razmišlja Rudaš. “Več ko se bo slišala romska beseda, bolj bo sprejeta v družbi in pridobivala enakovreden status jezika.”

V Evropi, kjer živi okoli 20 milijonov Romov, je romski jezik priznan kot uradni jezik. Romščina ima v številnih evropskih državah priznan status manjšinskega jezika, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. Ponekod, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa ima romščina status tudi uradnega jezika.