Projekt »Spoznajte nas« vključuje različne delavnice za mlade, ki mladim Romom in mladim iz drugih etničnih skupnosti omogoča spoznavanje romskega jezika (ob pomoči priročnika za romski jezik »Romani čhib!? Džaja anglal ko dromo! – Romski jezik!? Gremo na pot – od začetka!«), zgodovine in kulture, del delavnic je bil posvečen krepitvi medijske produkcije RIC Ljubljana, drugi del delavnic pa usposabljanju mladih za pripravo in izvedbo dogodkov na področju produkcije kulturnih dogodkov specifične romske kulturne produkcije. Učbenik je namenjen prvenstveno kot pripomoček za neformalno učenje romskega jezika, za sporazumevanje in osnovno razumevanje jezikovnih in slovničnih struktur romskega jezika. učnih delavnic romskega jezika, romske identitete in zgodovine Romov.
Temeljni razlogi za neformalno učenje v obliki vseživljenjskega učenja romskega jezika oziroma romščine so, da pripadniki oz. posamezniki neromske populacije izražajo interes, da se na tovrstnih delavnicah naučijo vsaj osnov romskega jezika Temeljno in ključno spoznanje za romsko skupnost je, da je treba jezik, za obstoj romske skupnosti, romske identitete, kulture in zgodovine, nenehno krepiti in razvijati v skladu
z osnovnimi potrebami sodobnega družbenega okolja. Ključni vzgib za slednje je spoznanje, da
romski jezik, identiteta in kultura vse bolj slabijo in tonejo v pozabo.
Romska skupnost v Sloveniji (in verjetno povsod po svetu) še zdaleč ni homogena etnična skupnost, niti po izvoru, niti po jeziku, identiteti in kulturi. Zaradi teh značilnosti na delavnicah vključujemo tudi poglavje o romskem jeziku, na katerih pojasnimo njegov zgodovinski izvor; njegove značilnosti in uporabo romskega jezika pri heterogenih romskih govorcih v Sloveniji.
V sklopu delavnic je želja po vzpostavitvi pogojev za medkulturni dialog, predvsem ob delu z romsko in ne-romsko populacijo mladih, ki se vključujejo tovrstnih delavnic. To je zelo pomembno, saj se romski jezik in kultura počasi izgubljata, predvsem pa je to očitno v urbanih okoljih. S tem načinom izobraževanja želijo v organizaciji takšen trend asimilacije in izginjanja identitete zaustaviti.
Posebna pozornost namenjajo osveščanju otrok in mlajših, ki jih zanima delo na področju kulturne in medijske produkcije, s poudarkom na romski kulturni in medijski produkciji.
Zaradi širokega spektra dejavnosti kulturne in medijske produkcije Društva Anglunipe – RIC in Zveze Umbrella – Dežnik, so delavnice namenjen tudi vsem ostalim zainteresiranim, ki bi se radi spoznali s kulturno in medijsko produkcijo ne le kot obiskovalci kulturnih dogodkov ali spremljevalci medijev, ampak tudi kot potencialni producenti na področju kulture in medijev s poudarkom na romski skupnosti.
Članek pripravila: Maja Jelenc
Foto: Haris Tahirović
VZORCI SPORAZUMEVANJA
Dovolite, da vam predstavimo tudi nekaj vzorcev sporazumevanja v romskem jeziku:
(povzetek iz priročnika za romski jezik »Romani čhib!? Džaja anglal ko dromo! – Romski jezik!? Gremo na pot – od začetka!« avtorjev Harisa Tahirovića in Cvetka Tovornika)
T‘aves sasto. /T‘aves bahtal(o/i)./…………………………………………………………………… Živjo. (ob snidenju, ob srečanju)
Lačhi detharin (javin). ……………………………………………………………………………………………… Dobro jutro.
Lačho džive (šukar to džive).……………………………………………………………………………….. Dober dan.
Lačhi irat.…………………………………………………………………………………………………………………………….. Dober večer.
Sar san? Sar sijan?…………………………………………………………………………………………………………. Kako si?
Sar sen? Sar sijen?…………………………………………………………………………………………………………. Kako ste?
Lačhe (šukar), thaj tu? Naisi tuke, lačhe (šukar).………………………………… Dobro. In ti? Hvala, dobro (Dobro, hvala.)
Lačhe (šukar), thaj tumen?…………………………………………………………………………………….. Dobro. In vi?
Lače. Super. But lačhe.……………………………………………………………………………………………….. Dobro. Super. Zelo dobro.
Naj bilačhe. ………………………………………………………………………………………………………………………… Ni slabo.
Šukar. Džala. …………………………………………………………………………………………………………………….. Vredu. Gre.
Pindžaren tumen li?…………………………………………………………………………………………………….. Se poznata?
Pindžarava tut me amalinjasa /…/.………………………………………………………………….. Spoznal bi te z mojo prijateljico /…/.
Pindžarava tumen me amalinjasa /…/………………………………………………………….. Spoznal bi vas z mojo prijateljico /…/.
Kava si rajo/rajni…………………………………………………………………………………………………………. To je (gospod/ gospa ….).
Baxtaja. …………………………………………………………………………………………………………………………………. Me veseli.
Jertisaren mange sigarel pes mange. ……………………………………………………………. Oprostite, mudi se mi.
Tu vakereli e romane?……………………………………………………………………………………………….. Ali govoriš romsko?
Tumen vakerenali e romane?………………………………………………………………………………. Ali govorite romsko?
Jertisaren mange na džanav šukar te kerav slovensko…………….. Oprostite, ne razumem dobro slovensko.
Šalj li panda jekhdrom, rudžisarav tut. ………………………………………………………. Ali lahko ponoviš/ponovite, prosim?
Šaj li te vakere po lohke pohari, rudžisarav tut.…………………………………… A lahko govorite bolj počasi, prosim?
Sastimasa. Devlesa. (Dži ko dikhipe.)……………………………………………………………. (ob odhodu) Nasvidenje.
Ačhen lačhimasa. ………………………………………………………………………………………………………….. Lepo se imej. Lepo se imejte.
Dži ko okova kurko /…/!…………………………………………………………………………………………. Do naslednjega tedna!
Dikhamen (Dži dikhipe). Arakh tut!……………………………………………………………….. Nasvidenje. Pazi se!
Ačhen Devlesa! ……………………………………………………………………………………………………………….. Zbogom! /Adijo!/
Loćhi/lokhi irat. vaj Lačhi irać. ………………………………………………………………………… Lahko noč.
Bahtasa.…………………………………………………………………………………………………………………………………. Srečno.
Sar si tiro anav?…………………………………………………………………………. Kako ti je ime?
……………………………………………………………………………………………………
Me sem (sijum) Mihael/Breda/Haris/…/………………………………… Ime mi je Mihael/…/ Jaz sem Mihael/…/.
Sar si tumaro anav?…………………………………………………………………… Kako vam je ime?
Mundro anav si Mihael/…/……………………………………………………….. Moje ime je Mihael /…/.
Sar si tiro purano anav?……………………………………………………………. Kako se pišeš?
Sar si tumaro purano anav?…………………………………………………………………………………… Kako se pišete?
Me sem Kratzig/Novak/…/……………………………………………………….. Pišem se Kratzig/Novak/…/.
Kotar sijan tu? Kotar aves tu?……………………………………………………. Od kod si? ali Od kod prihajaš?
Me sem katar Celovec……………………………………………………………….. Jaz sem iz Celovca, iz Avstrije.
(Klagenfurt), them Avstrija.
……………………………………………………………………………………………………
Kotar sijen? vaj Kotar avena?…………………………………………………….. Od kod ste? ali Od kod prihajate?
Me sem katar Celovec, katar them Avstrija………………………………. Sem iz Celovca, iz Avstrije.
Šaj li tedesma čiri adresa ki Slovenija?…………………………………….. A mi lahko poveš naslov?
Me adresa ki Slovenija isi Linhartova 16, Ljubljana………………… Moj naslov v Sloveniji je Linhartova 16, Ljubljana.
Kobor si tut berš? Kobort si tumen berš?……………………………….. Koliko si star? Koliko ste stari?
Pindavardeš. Purano sem pinda berš.…………………………………………………………. Petdeset. Star/a sem 50 let.
So keres buti? So kerena buti?………………………………………………….. Kaj si po poklicu? ali Kaj ste po poklicu?
Inžinjeri. Palo sikavibe sijum inžinjeri……………………………………. Inženir. Po poklicu sem inženir.
Kako so romski otroci v Sloveniji vpeti v izobraževalni sistem
V Zvezi Umbrella-Dežnik so se predstavniki vključenih društev odločili, da raziščejo kako deluje šolski sitem v Republiki Sloveniji. Prva stvar na katero so naleteli je, da rasizem v šolah deluje na prikrit način. In tu nastane v večini primerov težava, saj je rasizem lahko zaznati a težko ga je dokazati.
Pri organizaciji so mnenja, da je ravno rasizem težava s katerim je povezan tudi vzrok za pogoste napotitve otrok, pripadnikov manjšin, v prilagojen program. Glede na razgovore s starši se diskriminacija nad otroci zaznava tudi zaradi nižjih pričakovanj pri romskih otrocih, kar pa posledično vpliva na neuspeh v šoli, saj pričakovanja učiteljev niso jasno izražena. Pogosta je tudi praksa, da romskih otrok ne morejo obravnavati enakovredno kot ostale.
Predvsem pa nastane veliko vprašanje takrat, ko bi vsi najraje pripisali krivdo za slabo socialno vključenost kar romskim otrokom samim češ »romski otroci se na hodnikih šol družijo med seboj in se ne vključujejo v družbo ostalih otrok«.
»Sprašujemo se zakaj potem programi, katere razpisuje Ministrstvo za šolstvo, dovoljujejo ustanavljanje t.i. romskih vrtcev kar po romskih naseljih? Saj to ne pomeni nobenega napredka, temveč samo dodatno segregacijo. Logično je, da bodo otroci med seboj uporabljali materni jezik in ne slovenščine « je dodal g. Tahirović, predsednik Zveze Umbrella-Dežnik.
Velika težava je tudi v tem, da učitelji in vodstva šol od romskih otrok ne pričakujejo znanja in je zato tudi njihovo znanje slabše kot pri ostalih otrocih, saj se od njih avtomatsko, zato ker so Romi, tudi manj zahteva.
Kljub slabšemu znanju, pa jih želijo šole čim dlje zadržati v izobraževalnem sistemu, in to samo zaradi projektov oz. financiranja. Posledice se vidno izkažejo v zadnji triadi, ko otroci več ne dohajajo učne snovi in jih na osnovi tega potem napotijo v OŠ s prilagojenim programom.
Ravnatelji OŠ in učitelji se zavedajo, da so romski otroci tisti, ki ohranjajo kader in dodatna denarna sredstva, ki ga država namenja dodatni pomoči za romske otroke, a se zanje ne porabi. Šole s tovrstnimi dejanji romske otroke odriva in izključuje in si hkrati zaradi ekonomskih razlogov močno prizadeva za njihovo fizično vključenost.
Če so predsodki o Romih in rasistične prakse, ki se odražajo v različnih oblikah in na različnih ravneh, zakoreninjeni v družbi, se posledice odražajo tudi v šolskem sistemu, ki deluje kot »aparat države« in tako država preko šolskega sistema ohranja svojo ideologijo, norme in vrednote ter tako zadovoljuje potrebe kapitalistične družbe in ohranja neenakost, česar rezultat je skupina neuspešnih posameznikov.
Člani Zveze Umbrella-Dežnik tovrstna dejanja razumejo kot da so romski otroci in njihovi starši sami krivi za šolske neuspehe, saj se ne trudijo oz. imajo do šole negativen odnos.
Nespodbuden podatek je tudi, da je cca. 13,9 % romskih otrok napotenih na OŠ s prilagojenim programom, medtem ko je odstotek ne-romskih otrok, ki so napoteni v tovrstno šolanje le 1,3% in na podlagi teh raziskav romske otroke diagnosticirajo kot duševno motene.
Kljub opozorilom stroke, romskih organizacij, tako slovenskih kot tudi tujih, se praksa usmerjanja romskih otrok v OŠ z prilagojenim programom ni zmanjšala.
Romske otroke se vse preveč kategorizira v izobraževalne programe glede na socialno stabilnost in ne po znanju. In tako se romska skupnost vrti v začaranem krogu, medtem ko država in njeni uradniki nič ne ukrenejo, da bi se položaj romske skupnosti, vsaj kar se izobrazbe tiče, izboljšal.
Članek pripravila: Maja Jelenc
Foto: arhiv RIC Anglunipe
