Jezik in zgodovina

Jezik in zgodovina (3)

 

 Svetovni dan romskega jezika                                   Ljubljana; 06.11.2014

 

 

 

 

 

V četrtek 06. Novembra smo v prostorih Romskega informativnega centra Anglunipe Ljubljana na Linhartovi cesti, katerega uspešno vodi g. Haris Tahirović počastili svetovni dan Romskega jezika. Med drugimi smo želeli  predstavili kaj pravzaprav je materni jezik , ki je ena najdragocenejših razsežij, ki določajo vsakega človeka. Je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo.  Je več kot le sredstvo za izražanje misli, je sama človekova vsebina. V materinščini izpoveš vsa svoja občutenja in vse svoje premisleke, v njej je zajeta preteklost in v njej teče pogovor o prihodnosti. Zato je materinščina vselej živ jezik, jezik življenja, sprememb in razvoja. Je identiteta, je človekova samozavest. Z materinščino si del svojega naroda, kajti jezik je bistveno razsežje in določnica njegove kulturne in duhovne istovetnosti.

Kot gostje in predavatelji okrogle mize so se dogodka udeležili priznani profesorji in sicer prof.  Ljatif Demir  romolog, publicist, prevajalec in pisec in učitelj romskega jezika. Napisal in prevedel je številne razprave in članke na romsko tematiko.

Hedina Sijerčić je profesorica romskega jezika, kulture i književnosti Romov na Filozofski  fakulteti v Zagrebu za indologijo i daljno vzhodne študije , napisala je 16 avtorskih del in se vpisala na doktorski študij u Levenu u Belgiji.

Prof. Trajko Petrovski je redni profesor jezika in etnologije na Inštitutu za folkloro"Marko Cepenkov" v Skopju).

 Rajko Šajnovič je slovenski  romski kulturni ustvarjalec-pesnik, pisatelj ,prevajalec. Napisal je številna avtorska dela med drugimi je tudi  prvi odgovorni urednik prvega romskega časopisa na Dolenjskem, Bele Krajine in Posavja.

Predavatelji in profesorji so opozorili, da se v Republiki Sloveniji pojavlja diskriminacija Romske skupnosti z Zakonom o Romski skupnosti( ZRomS), katerega vlada RS  ne želi spremeniti  kljub oddanim predlogom nekaterih vidnih romskih organizacij za spremembo le-tega. Gostje so opozorili tudi, da je prekmurska romščina »izolat« katerega se ne more predlagati kot podlago za standardizacijo romskega jezika saj se v t.i. avtohtoni (prekmurski) romščini lahko sporazumevajo le med seboj, kar pa ne velja za neavtohtono  romsko skupnost v RS, ki se svojim jezikom lahko sporazumeva z ostalo romsko populacijo po svetu. Vsi povabljenci so imeli možnost morebitnih vprašanj na tovrstno temo, za kar se je izkazalo za veliko zanimanje za romski jezik in še posebej za romsko-Slovenski učni pripomoček, kar nas je zelo razveselilo, navzoči so se izkazali tudi začudenje, kajti s strani vlade Republike Slovenije ni bil prisoten nihče. Dogodka se je poleg ostalih prisotnih udeležil tudi nam dragi gost mag. Franci Žohar-Lokalna samouprava RS, ki naše delo spremlja skoraj od samega začetka in je ljubitelj romske kulture in jezika. Sledila je novinarska konferenca ter degustacija. Zaključimo lahko kot še eno uspešno proslavo, ki je tudi rezultat odličnega timskega dela 

Romskega informacijskega centra-Anglunipe Ljubljana.

 

Ljubljana; 03.05.2014

V pozdrav pomladi smo v Romskem društvu Anglunipe, dne 03.05.2014, obeležili romski praznik »Erdelezi«  v Štepanjskem naselju in v prostorih bivše Občine Bežigrad na Linhartovi c. 13 v Ljubljani.

Na praznični dan smo s cvetjem in ozelenelimi vejicami okrasili domove hiš v naselju, pletli smo vence iz rastlinja in vejic mlade vrbe, katere smo metali na strehe domov. Prinesli smo tudi izvirsko vodo, v katero smo potopili jajca, cvetje in vejice vrbe, katere smo uporabili za obredno jutranje kopanje in umivanje, saj Romi verujemo, da se s tem odstranimo negativnosti, ki so se nam dogodile v preteklem letu. 

 

Po obrednem kopanju in umivanju so se Romi svečano oblekli, ter obeleževanje praznika nadaljevali v dvorani na Linhartovi 13 v Ljubljani. Ob orkestru, ki je večer popestril s tradicionalno romsko glasbo, so prisotni peli in plesali romska kola pozno v noč. Na ta dan je bilo postreženo meso jagnjeta, saj Romi verujejo, da ima jagnje na ta dan magično moč za otroke in družinske člane, ker naj bi prinašal v hišo življenje in radost.

 

 »Erdelez« v izvornem pomenu predstavlja pozdrav pomladi in predstavlja tradicionalno, nematerialno kulturno dediščino, enega izmed običajev, ki ga Romi po svojem izvoru pradomovine Indije negujejo in praznujejo 6. maja po celem svetu, saj je Erdelezi del družbeno-zgodovinske, etnično-kulturne identitete ne glede na veroizpoved.

V romskih skupnostih negovanje te tradicije ni povsod enako, glede na obseg in izvedbo., Vendar je osnovno sporočilo enako: novi začetek, zdravje in sreča.

Erdelez Romi beležijo kot najpomembnejši in največji družinski in skupnostni praznik, ki so ga v preteklosti v nekaterih območjih slavili od 6. do 9 maja.

 

Iz zgodovinskega, družbenega in kulturnega vidika so Romi po svojem izvoru nomadski narod, notranje strukturiran po plemenih, katerih pripadniki so bili vešči raznovrstnih obrtnih in drugih opravil. Celo leto so nekateri potovali in delali, ter si tako pridobivali premoženje in plačilo. Spali so pod vedrim nebom, v naravi poleg vodotoka, kar simbolizira romska zastava, zgornja polovica modra, ki predstavlja nebo in mir, spodnja zelena polovica pot in svobodo gibanja, rdeči krog v sredini pa izjemno naporno oz. mučno romsko zgodovino. V jeseni so prekinili svoja potovanja in zimo preživeli na enem mestu. Z obeleževanjem tega praznika je pomenilo premik svojega tabora (turško »čerge« – mali šotor) in ponovni odhod na negotovo pot pridobivanja premoženja in plačila.

 V obdobju pred praznikom mnogi Romi ne jedo mlade zelenjave oz. povrtnin, ki bo šele zrastla, večinoma do tega praznika ne pijejo ovčjega mleka, zaželeno pa je tudi, da ne spijo v naravi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Praznovanje Erdeleza je v nekaterih elementih podobno praznovanju Đurđevdana oz. Jurjevega, ki se pri drugih narodih običajno obeležuje okrog 23. aprila oz. na god Svetega Jurija.

Novico pripravila: Maja Jelenc

Foto: Haris Tahirović, Tatjana Bjekić, Jaka Gasar

27. januarja beležimo Mednarodni dan spomina na holokavst. 1. novembra leta 2005 je Generalna skupščina  združenih narodov proglasila Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Leta 1945 je namreč  Ruska armada osvobodila največje koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Leta 2012 pa se je Nemčija  s spomenikom poklonila tudi Romom in Sintom, ki so bili žrtve nacističnega holokavsta.

Na ta dan je leta 1942 Heinrich Himmler izdal odlok,za deportacijo 26.000 Romov v taborišču  Auschwitz-Birkenau. Načrt je predvideval  popolno uničenje etničnih manjšin Romov in Judov.  Samo v Srbiji,so nacisti ubili 46.000 Romov,  v NDH 80.000. Vsaj 60.000 Romov je bilo ubitih v Jasenovcu. Romi za razliko od Judov niso posedovali nikakršnega kapitala,zato tudi niso imeli tako močne politične veljave in o holokavstu,ki se vršil nad njimi,niso imeli nikomur poročati,saj jih nikoli niti ni bil nobeden pripravljen poslušati .Romi nimajo niti države,ki bi jih po vojni sprejela in jih zaščitila. Kolikor Rome po 2. Svetovni vojni diskreditiralo, se jih tudi danes.

Novico pripravila: Tatjana Bjekić

The Best betting exchange http://f.artbetting.net/
Full reviw on bet365 b.artbetting.net by artbetting.net
www.bigtheme.net